Seat Ibiza 1.4 16V Stella

Tako vas pozdravijo, ko pridete na španski otok Ibiza. Ta je v poletnih mesecih preplavljen z mladimi turisti, ki pridejo na ta otok z enim samim namenon: divje se zabavati. Tako kot so divji španski ritmi flamenca, kot so divje bikoborbe in kot so divji rallyji, kjer je Seat uveljavil svoje ime.

Ne vemo, ali Špancem srce bije kaj hitreje kot nam, toda ob pogledu na novo Ibizo, ki se z dirkanjem spogleduje kakor Carmen s svojimi ljubimci, ne moremo ostati ravnodušni. Seat ni naključno najbolj športna znamka v Volkswagnovem koncernu. Pravzaprav želijo, da ko ljudje pomislijo na Seat, v njihovih glavah preskoči: aha - športni avtomobili, rally, dirke, temperamenten avto.

Nova, bolj športna zunanjost

Nova Ibiza torej ne skriva svojih ambicij, že od daleč jo boste prepoznali v množici, saj v času, ko videvamo vedno več avtomobilov z ostrimi robovi, prav izstopa z oblimi linijami. Karoserija je oblikovana povsem nanovo (platforma je sicer enaka kot pri Škodi Fabii in novem VW Polu), bolj aerodinamično. Izbočena, rahlo navzgor razpotegnjena žarometa, ki se nadaljujeta v zaobljena blatnika, in izbočen osrednji del pokrov motorja obljubljajo športen značaj. Zato je ta avtomobil namenjen tistim, ki želijo pritegniti nekaj več pogledov mimoidočih. Skratka vsem, ki jih ne moti, če izstopajo, in ki cenijo domiselno oblikovane avtomobile.

Spogledovanje s športnimi avtomobili nova Ibiza naznanja tudi s trikotno zaobljenimi vzvratnimi ogledali in z dvignjeno bočno linijo, ki se konča dokaj visoko na zadku avtomobila. Vse to sicer prinaša atraktivno podobo, majhne zadnje šipe, a žal tudi slabo preglednost nazaj.

Bočni pogled nazaj na levo ali desno stran tako zakrivata zad- nja stebrička, pogled nazaj prek rame (na primer pri vzvratni vožnji) pa visok prtljažnik. No, pa smo spet pri tem, kaj je za nekaj dobro in kaj ne. Ker je višji, je prtljažnik tudi večji od tistega v stari Ibizi (za 17 litrov), kar lahko pomeni tudi en (resda ne ogromen) kovček prtljage več, ko se odpravite na pot. Če se še malo pomudimo pri novi zunanjosti in ko smo že pri zadku, nikakor ne moremo mimo zadnjih luči, ki so umetniško delo in se jih ne bi branil tudi kak dirkalni Porsche.

V notranjosti je zgodba pri novi Ibizi podobna. Oblikovalci so dobro opravili svojo nalogo, ki so jo dopolnili tudi pri sestavljanju avtomobila. Kakovost izdelave je za ta razred solidna, nekaj špranj v naleganju plastike pa smo vseeno našli. Občutek za volanom je dober. Sedeži so sicer trdi, a obljubljajo dolgo življenje. Z oprijemom pa je tako, da v našem primeru, ko je Ibizo poganjal 1, 4-litrski štirivaljnik s 75 KM, ki so si ga sposodili iz VW Golfa, ni bilo težav, saj so bile zmogljivosti avtomobila umirjene. Da ne rečemo celo, da na papirju z močjo 75 km obljublja več.

Ob kakšnem močnejšem motorju v nosu pa bi le potrebovali več oprijema. Ker je bila testna Ibiza v trivratni različici, naj še zapišemo naše opažanje o dostopanju na zadnjo klop. Potrebne je kar nekaj gibčnosti, saj se sedež ob naprej prekucnjenem naslonjalu ne zapelje naprej. Zato predlagamo petvratno različico vsem, ki uporabljate zadnjo klop tudi za sedenje. Zadaj se sedi sicer dokaj udobno, prostora za kolena je dovolj (tudi za odrasle potnike), moti le občutek utesnjenosti, saj sta stranski šipi majhni in nameščeni precej visoko. Toda to je pač cena športnega videza avtomobila.

Spredaj pa občutka utesnjenosti ne boste doživeli. Prostora je presenetljivo veliko tako v širino, višino kot tudi v dolžino. Tu veliko odtehtata v vse smeri nastavljiv (trikraki) volan in tudi po višini nastavljiv voznikov sedež. Ibizi (oprema Stella) le malce zamerimo pusto notranjost.

Je že res, da so rdeče osvetljeni merilniki ponoči videti tako, kot se za športni avtomobil spodobi. A kaj, ko smo ves čas pogrešali avtoradio (seveda to danes ni težava za primerno doplačilo), kakšno odlagalno poličko več za drobnarije in preprosto držalo za pločevinke (vse skupaj že malce »smrdi« po Volkswagnovi skoposti pri opremljanju notranjosti).

Dobro, žejo si boste morali pogasiti na počivališčih ob cesti, kakšno pesmico pa znate zažvižgati tudi sami, da v Ibizi ne bo preveč dolgčas.

Odlične zavore, dober menjalnik, povprečen motor.

Veliko bolj razveseljivo je odlično delovanje polsamodejne klimatske naprave, ki si jo nastavljate z ličnimi (dovolj velikimi) vrtljivimi gumbi, zrak iz vrtljivih okroglih rež pa boste po svojih željah usmerili skoraj kamorkoli boste želeli. Tako učinkovit sistem prezračevanja je lahko zgled tudi večjim avtomobilom.

O prestavni ročici tudi vse dobro: je preprosto oblikovana in učinkovita, povsem po vzoru iz Golfa GTI. Dobro sede v dlan, gibi so dovolj kratki in natančni, da je pretikanje v užitek. Pravzaprav je tudi menjalnik povsem kos nalogi in preseneča z dobro razporejenimi prestavnimi razmerji, da ni težko najti prave kombinacije med prestavo, pritiskom na stopalko za plin ter vrtljaji (pri tej Ibizi je treba pogosto poseči po prestavni ročici). To je še posebej razveseljivo ob dejstvu, da motor ni ravno športnik, kot bi si morda kdo mislil ob pogledu na zunanjost Ibize.

Motor sicer zmore marsikatero nalogo, tudi v klance in z odraslimi potniki, a ostaja zelo povprečen. Povprečna je tudi poraba. Pri priganjanju sicer naraste na 8 ali 9 litrov, testno povprečje pa je naneslo 7, 9 litra na 100 prevoženih kilometrov. Glede na to, da podvozje dopušča dinamično vožnjo in Ibizo postavlja med bolje vodljive avtomobile z zanesljivo lego na cesti, bi bil tisti s 100 KM primernejši. Seveda le, če vam je spogledovanje s športno vožnjo všeč. Kdor ne uživa ob nadziranju odnašanja zadka, kar Ibiza vsekakor omogoča, bo zadovoljen tudi s tem motorjem.

V vsakem primeru pa navdušijo zmogljive zavore, kar pomeni tudi več varnosti. Naše meritve so pokazale, da Ibiza zavira od 100 km na uru do 0 km na uro v zavidljivih 44 metrih, in to brez pomoči ABS-a. To je že zelo blizu športnim avtomobilom »GTI«. Ob serijskih sprednjih varnostnih blazinah je torej očitno, da so pri Seatu veliko pozornosti namenili varnosti. Varni zabavi, to pa je danes moderno tudi na Ibizi, na otoku namreč, da ne bo pomote. Kajti tako kot vsi popotniki se tudi »žurerji« z Ibize radi vrnejo živi in zdravi. Fiesta Espana z Ibize je lahko tudi lep spomin v turobnih zimskih dneh. Do naslednjega leta in nove Ibize.

Peter Kavčič