Seat Leon 2.0 TDI Stylance

Na začetku se najini poti nista nikoli križali. Na mednarodno predstavitev je odšel kolega Vinko, ko pa je bil prvi primerek na našem velikem testu, sem bil na dopustu. Zato sem začel kar mencati, ko sem na seznamu videl zapisano Leon 2.0 TDI. Če pravijo, da ima izvrstno vodljivost, nasploh športno podvozje in poskočen 140-konjski sodoben turbodizelski motor, bi bil kar pravi za mojo (avtomobilizmu predano) dušo. Še preden je na redakcijskem sestanku zadonelo vprašanje, ali se kdo javi, sem že imel dvignjeno roko. Vse v slogu, da si moramo občasno usodo krojiti tudi sami!

Že po prvih kilometrih sva se ujela. Tisti, ki pogosto vozite veliko avtomobilov, zagotovo veste, da nekateri avtomobili bolj ’ležijo’, drugi manj. Zato pa je na svetu toliko različne avtomobilske pločevine, da dobite sebi primernega. V Leonu sem se od prvega trenutka počutil kot riba v vodi. Navdušen sem bil nad športnimi sedeži z izrazito bočno oporo, ki se je celo prilegala mojemu hrbtu (in torej avtomobil ni namenjen le obilnejšim voznikom z debelo denarnico, kot je pravilo pri močnejših avtomobilih, kjer s svojimi 80 kilogrami kar plešem med bočnima oporama), še bolj nad kratkimi gibi prestavne ročice, ki je ukazovala šeststopenjskemu zobniškemu vrvežu.

Menjalnik ima športnosti v prid krajša prestavna razmerja, zato z odlično prestavno ročico (prek katere prav v vsakem živčnem končiču na koncu prstov čutite, kako so se zobniki ujeli) ljubi hitrejšo desnico. Skupaj z možnostjo nizkega sedenja si lahko ustvarite položaj za volanom, ki se mu lahko marsikateri (tudi bolj) priznani avtomobili le priklonijo. Predvsem pa kapo, klobuk ali čelado dol pred volanskim sistemom. Čeprav mu pri delu pomaga elektrika, je tako komunikativen, da ga je res užitek vrteti na zavitih cestah pri večjih hitrostih ne glede na podlago, ni pa ’pretežak’ tudi v vožnji po mestu.

Če mi še kdo reče, da je že narava električnih servovolanov pač taka, da je volan premalo odziven, ga takoj pošljem na testno vožnjo z Leonom. Kaj pravite na to Renaultovci (novi Clio) ali Fiatovci (novi Punto)? Očitno bi njihovi načrtovalci morali izpopolnjevati svoje znanje, kakšen naj bi bil dober električno gnan servovolan, pri Seatovcih . . Čeprav pravljica o novem Leonu nima samo svetlih strani, da smo si na jasnem!

Stopalke bi bile lahko bolj športne, predvsem visoko nasajena sklopka (dobro jutro, Volkswagen), občutek na zavori ni najboljši, ko se zavorni sistem pošteno spoti, predvsem pa sta v notranjosti moteča samodejno zaklepanje (kar lahko na servisu kmalu uredijo) in preveč plastična sredinska konzola. In če lahko pohvalimo tri okrogle merilnike (vrtljaji, hitrost, vse drugo), pa so oznake za usmerjanje gretja (hlajenja) in zračenja notranjosti na vrhu sredinske konzole tako majhne, da bi človek potreboval povečevalno steklo že podnevi, kaj šele ponoči.

Motor je že stari znanec iz skupine Volkswagen. Iz dveh litrov prostornine in s prisilnim polnjenjem s turbopuhalom so zagotovili 140 zdravih ’konjičev’, ki zadovoljijo tako športnika kot lenobneža za volanom. Navora je dovolj, da lahko tudi malce zanemarite prestavno ročico, hkrati pa je sunek ob polnem vdihu turbopuhala tak, da bi vam zavidal tudi čistokrven bencinski športni avtomobil, ki je bil še pred letom modni hit. Pravzaprav ima motor le dve resni pomanjkljivosti: glasnost (predvsem v mrzlih jutrih ropota kot legendarni sarajevski Golf D) in občasno žejo po motornem olju. Verjemite nam, saj imamo v garaži že drugi supertestni avtomobil s tem motorjem!

Poleg volanskega sistema, motorja in menjalnika pa je lega tista, ki da Leonu pečat športnika. Kolesa so trdneje vpeta, stabilizatorji in vzmeti pa imajo v genih zapisano, da imata odzivnost in odlična lega na cesti prednost pred udobjem. Čeprav se recimo tudi moj sin ni preveč pritoževal nad neudobno vožnjo, je vseeno športnost na prvem mestu, zato se prek 17-palčnih koles in nizkopresečnih gum čuti prav vsaka luknja, ki jih je na naših cestah veliko. Vse smo prešteli!

A prav nobeden od sopotnikov se ni pritoževal nad opremo, saj je bil Leon založen z električno gnanimi šipami in vzvratnimi ogledali, ABS-om, izklopljivim TCS-jem, dvokanalno samodejno klimatsko napravo, radiem (CD, ki prepozna tudi MP3, volanske tipke! ), osrednjo ključavnico, kar šestimi varnostnimi blazinami ter opozorilom za prenizek tlak v gumah. Več kot preveč, verjemite.

A Seatova športnost ima veliko hibo. Čeprav naj bi bil v skupini VW prav Seat najbolj prepoznaven po športnosti, jih na dirkah pogrešamo. Kako naj si znamka ustvari sloves, če so se v reliju za SP predali, v F1 jih ni, le v SP turnih avtomobilov WTCC se nekaj trudijo. Kaj pa v Sloveniji? Tudi ne . . A če obrnem list in ga pogledam z druge strani, je testni Leon 2.0 TDI prepričal tudi mene kot zagrizenega dirkača. Odslej verjamem tudi kolegom, čeprav sem moral njihove trditve okusiti na lastni koži!

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič