Škoda Fabia 1.6 16V Sport

Pravzaprav je začetek zgodbe nove Fabie kar krivičen. Čehinja se je komaj zapeljala na slovenski trg, torej bi morala privabljati poglede in vzbujati zanimanje, a na našem testu je ni povohal prav nihče. Nobenega soseda ni bilo, da bi vprašal, kako je z novo Fabio, kaj ima in česa ne.

Tako so se vprašani na naša bolj vsiljena vprašanja večinoma obregnili ob obliko. Spredaj je kot Roomster, z boka nič posebnega, zadek . . ah, ta zadek. Bi mu sploh lahko rekli zadek? Prazen, pusti te hladnega, ne vzbudi nobenega čustva. Nič. Kar malo razočaranje. A takšna je le Fabijina oblika, ki očitno noče vznemirjati tradicionalnih kupcev in ne drega preveč v njihove umirjene poglede na avtomobile. Ni vznemirljiva kot Peugeot 207, Fiat Grande Punto, prikupna kot Toyota Yaris, Opel Corsa, živahna kot Suzukijev Swift . .

Podoba je veliko bolj resna, čeprav hočejo črni stebrički skupaj z ravno streho vcepiti kanček športnosti. Zaman, Fabia je prezrta že na začetku. A tako je le zaradi dvojega: zaradi oblike in značke. Škoda je pač še vedno Škoda, čeprav bi morali (tudi) to novo stvaritev iz Mlade Boleslave gledati z drugačnimi očmi tudi lastniki plehnatih konjičkov bolj zvenečih imen. Za marsikaterega je namreč taka Fabia pretrd oreh.

Omenjeni oreh ‘otrdi’ že v notranjosti, kjer naprej sicer pade očitek, da bi tudi tu lahko bila Fabia malce drznejša, manj zaspana in dolgočasna. A očitno ima tudi takšna, po nemško odmerjena, na milimetre natan­čno zložena armaturna plošča z logično razporejenimi gumbi in stikali svoj namen. Ne razburjati. Tako je počutje v notranjosti zadovoljivo, saj je uporabnih predalčkov kar nekaj, pred sovoznikom sta denimo kar dva. Spodnji je tudi hlajen, pri obeh pa nas je malce zmotilo, da v nobenega ne gre list papirja velikosti A4. Zmečkan ali prepognjen brez težav . .

V testni Fabii je bilo zaradi dokupljenih predalov pod prednjima sedežema s hrambo listov manj težav. V notranjosti preseneti izbira materialov, saj ne gre izključno za trdo plastiko kot pri večini tekmecev, ampak je vsaj tretjina armature prijetna tudi na otip, ne le na pogled. Ko bi le bilo nekaj več srebrnih vložkov, da bi razbili sivino. Rešitev se ponuja sicer v salonih, kjer lahko izberete tudi dvobarvno kombinacijo notranjosti.

Testna Fabia je imela samodejno klimatsko napravo in CD-radio, električno pomični prednji stranski stekli in vzvratni ogledalci. Ob zmernih željah bi težko hotel kaj več. V notranjosti hvalimo še dobro delujočo (tudi tiho) klimatsko napravo, volanski obroč z dobrim oprijemom in dobrimi povratnimi informacijami, ustrežljivo prestavno ročico, ki ne pozna napake in se ne upira, informativen potovalni računalnik. In tudi ergonomija prednjih sedežev, ki dobro oprimeta telo (oprema Sport), je kot iz učbenika.

V notranjosti preseneti prostornost na zadnji klopi, kjer se lahko za Fabijin razred kraljevsko peljeta dva potnika, z malce več strpnosti pa solidno tudi trije. Prostora za glave in noge je veliko. Razveseljiva je velikost prtljažnega prostora. Že v osnovni različici je na voljo 300-litrsko ‘skladišče’; še kakih 40 litrov več, pa bi se Fabia s tolikšno prostornino uvrstila že v višji razred. Po velikosti prtljažnika Fabia sicer sodi v vrh svojega razreda, toda malce razočara njegova prilagodljivost.

Zlaganje zadnje sedežne klopi (deljive po tretjinah) zahteva več potez – najprej je treba sneti vzglavnike, nato umakniti sedalni del in potem še podreti naslon­jalo. Malo zamudno in z rezultatom, ki ni ravno dno povečljivega prtljažnika. No, tista stopnička res ni razlog za nočno moro.

Čeprav Fabia ni avtomobil, v katerega bi se zaljubil ali ga opazoval z balkona, ima v notranjosti tudi posebnosti, ki spominjata na Minija. Ravno streho in kratko, strmo in na robovih zavito prednjo šipo. Če bi bila ta bližje, bi morda mislili, da ste v Miniju.

Platforma nove Fabie je povezana s prejšnjo generacijo Čehinje morda bolj, kot si mislite. MacPhersonovi vzmetni nogi spredaj, večvodilna prema zadaj. Pelje se zanesljivo, na 16-palčnih platiščih Atria (za doplačilo) malce trše, kot bi pričakovali, a še vedno udobno. Po občutkih med ovinki bi jo uvrstili v zgornjo polovico njenega razreda, med boljše. Volanski mehanizem je dovolj natančen, tako kot vodenje samo.

Testna Fabia je bila opremljena z 1, 6-litrskim bencinskim motorjem, ki zmore 105 ‘konjev’. Motor je stari znanec koncerna VAG, preizkušen in za Fabio kar priporočljiva izbira. Moči je dovolj, pomembneje kot to pa je, da se motor zelo rad vrti in je poslušen že od nižjih vrtljajev. Brez oklevanja se zvrti do rdečega polja, v vsaki prestavi. Všečna je kombinacija tega motorja s petstopenjskim ročnim menjalnikom, ki ima dobro preračunana prestavna razmerja za mestno in primestno uporabo.

Na avtocesti pri hitrosti 130 kilometrov na uro doseže merilnik vrtljajev že skoraj številko 4.000, motor pa je že kar glasen. Če bi bila poleg četrte še šesta prestava, bi bila ta Škoda lahko na daljših poteh varčnejša. Na testu smo Fabio 1.6 16V preizkusili tako v varčnejšem načinu vožnje kot tudi v bolj dinamičnem. V prvem je znašala povprečna poraba goriva le 6, 7 litra bencina na 100 prevoženih kilometrov, kar je vsekakor ugoden rezultat. Pri priganjanju – motor se mu nikakor ne upira – pa je poraba presegla 9, 5 litra na 100 prevoženih kilometrov. Če se boste s takšno Fabio vozili zmerno hitro, vas bo motor torej nagradil z ugodno porabo goriva.

Cena. Testni primerek Fabie brez dodatne opreme stane dobrih 13 evrskih tisočakov. Kar nekaj avtomobilske pločevine v razredu malih avtomobilov je cenejših, veliko pa je tudi takšnih, kjer za podobno opremo zahtevajo še več cekinov. Za Fabio v novem obdobju ne moremo trditi, da je poceni, še vedno pa stojimo za tem, da za denar, ki ga zahtevajo pri Škodi, dobite veliko in predvsem dober avtomobil.

Oprema Sport, ki je nadgradnja Classica in Ambienta, ponuja kar precej dobrot. ABS, dnevne luči, Isofix, servovolan, prednji in stranski varnostni blazini, zračni zavesi, centralno zaklepanje z daljinskim uprav­ljanjem, električni pomik prednjih stekel, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, klimatsko napravo Climatronic, meglenki spredaj, po višini in globini nastav­ljiv volanski obroč, potovalni računalnik, po višini nastavljiv voznikov sedež, 15-palčna aluminijast platišča, avtoradio s CD- in MP3-predvajalnikom, usnjeno ročico ročne zavore in tonirana stekla.

Doplačati je treba za stabilizacijski sistem ESP in ASR, ki skrbi, da se pogonska kolesa ne zavrtijo v prazno.

Nova Fabia ne izstopa v ničemer, razen v prostornosti, je pa, ko potegnemo črto, povsod v vrhu. Če bodo pri Škodi znali razvajati kupce tudi z vzdržljivostjo in poprodajnimi storitvami, bodo tisti kupci, ki jim oblike avtomobilov in značke na njih ne dvigujejo pulza, po nakupu nove Fabie težko pomislili na izdelek enakega velikostnega razreda katere od konkurenčnih znamk.

Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič