Škoda Octavia RS Combi 2.0 TFSI

S Škodo Octavio RS Combi se je, verjemite, težko brzdati. Motorno srce, ki ni nič drugačno kot v limuzinski Octavii RS in v osnovi enako kot v Golfu GTI, je v nižjem polju vrtljajev civilizirano, bolj kot se igla na merilniku približuje 2.500, pa postaja grgranje bencinskega stroja vse bolj dražeče. Poldirkaški zvok draži in vabi, da odločneje pohodiš stopalko za plin in sprostiš vseh 200 ’konjičev’ v radosten galop proti rdečemu polju merilnika vrtljajev.

Octavia RS tako imenovane turboluknje ne obeša na veliki zvon, saj zvezno pospešuje od 1.500 do rdečega polja. Radostno je srečati TDI-ja, ki v želji, da češkemu kombiju pokaže svojo moč, v tla pošilja oblake črnega dima, njegovo ne preveč zvezno pospeševanje pa daje ob ropotu na plinsko olje delujoče mehanike vedeti, da se voznik s prestavno ročico trudi poiskati čim širše polje uporabnih vrtljajev, saj so turbodizli znani po tem, da jim kmalu poide sapa.

V isti zgodbi kot omenjeni TDI ima Octavia RS zaradi odličnega motorja s precej širšim poljem radostnega vrtenja (največji navor 280 od 1.800 do 5.000/min) in dobrega menjalnika (sicer smo že vozili takšne s krajšimi gibi prestavne ročice) manj težav in se – le volanski obroč je treba držati, da ’konji’ ne pobegnejo po cesti – z nasmehom zapelje mimo, orošena TDI-jeva šipa pa skrije TDI-jev poraz. Kot bi nadutega dirkača prehitela dirkačica. Da, tudi kombijevska Škoda je lahko dokaj športna. Pa se za njen nakup ni treba preseliti iz hiše v garsonjero, kot bi se recimo morali, če bi se odločili za kakega RS-a s štirimi krogi.

Zunanjost Octavie RS Combi ne skriva, da gre za najmočnejšo kombijevsko različico tega modela, a inženirji, ki so bili v Mladi Boleslavi zadolženi za piljenje kombijevega športnega videza, so dobro vedeli, da obstajajo meje okusa. Linije podaljšane in za 14 milimetrov znižane karoserije so tekoče, kot bi dajale vedeti, da so inženirji aerodinamiko dneve in noči pilili v vetrovniku, pragova diskretna, krilce na strehi pa tako veliko, da bi lahko marsikdo trdil, da je (pre)majhno. Vse skupaj brez odvečnega kiča, z dodatnimi napisi, atraktivnimi lahkimi platišči (testna ’čehinja’ je imela 18-palčna), ki ne skrivajo zeleno obarvanih zavornih čeljusti. Brez pretiravanja se dogaja tudi zgodba v notranjosti, kjer črnino armaturne plošče presekajo srebrni vložki.

Popoln športnik kljub živahnemu in dovolj obdarjenemu motorju pa tale Octavia RS tudi ni. Pravzaprav to tudi ne želi biti, saj gre za kompromis med vožnjo tistega, ki si želi zelo uporaben in udoben avtomobil z veliko potniškega prostora z ogrooomnim prtljažnikom, in drugim ’jazom’ taistega voznika, ki pa bi se sem pa tja rad zapeljal hitro in se zvečer na kavču sladko smehljal ob prazni posodi za gorivo.

Da, največja težava Octavie TFSI, če temu lahko sploh tako rečemo, je njena žeja. Ampak tisti, ki si jo kupi, je na to pripravljen. Octavia RS Combi je pač eden izmed zelo redkih kombijev, ki lahko voznika pripravi do tega, da brez težav žrtvuje pol ali kar celo posodo za gorivo zgolj za vozniški užitek enega samega dne. Ovinkasta cesta, če je možno malce navkreber, in 580-litrski prtljažnik ter sidrišča Isofix lahko ob omenjenem grgranju postanejo postranska zgodba. Do bencinske črpalke, s katere lahko poprej namišljeni testni voznik Škodine ekipe v superturingu odpelje kot umirjen oče, ki zjutraj odpelje otroke v šolo, popoldan pa taščo po torto za ženo. Z istim avtomobilom!

Dobra lastnost Octavie RS je njeno otrdelo podvozje, ki za običajnega voznika ne pomeni nočne more (kot nekateri čistokrvni cestni športniki), saj ne kanibalizira udobja. Trdota ni na ravni, da bi RS označili za športen avto, saj je za hitro polaganje ovinkov podvozje še vedno premehko, a RS, kot že rečeno, hoče biti največ toliko športna, da ne trpita uporabnost in udobje. Je pa osvežujoče voziti po cesti z zanemarljivim nagibanjem karoserije in opazovati spredaj vozeči avtomobil, ki se na neravninah od podlage odbija kot dobro napolnjena košarkaška žoga. Octavia pa gre po zaslugi zanesljivega podvozja, ki sicer ob pretiravanjih nakazuje na rahlo podkrmarjenost, po isti poti kot po tračnicah. Ob zdrsu koles se elektronika hitro odzove, za vse drzne pa je v Octavii gumb, ki izklopi stabilnostni sistem ESP.

Octavia RS je za tiste, ki se kljub družinskemu življenju nočejo ločiti od mladostnih sanj o GTI-jih, a hkrati ne želijo imeti v garaži poleg uporabnega kombija še enega, športnega avtomobila. Pri RS-u je pač treba prežvečiti, da ni ne vrhunski športnik ne mehak družinski kombi. Angel iz nekje vmes in posrečen kompromis, ko ugotoviš, da vsega pač ne moreš imeti na štirih kolesih, ampak jih za popoln užitek potrebuješ vsaj še enkrat toliko.

Mitja Reven