Škoda Superb Combi 2.0 TDI (125 kW) 4X4 Elegance

Zgrajena na osnovi (kombi)limuzinskega Superba, je različica Combi od spredaj do sredine enaka kot (kombi)limuzina, pod kožo pa imata oba avtomobila tudi enako tehniko. Tople vode tu pri Škodi niso izumljali. Zakaj bi jo le? Z dolžino 4, 8 metra je Combi v tej kategoriji merjenja v okvirih (kombi)limuzine, razen povišane strehe in 'nahrbtniškega' zadka med njima ni opaznejših razlik.

Voznika in sopotnika spredaj v Combiju čaka enak delovno-užitkarski prostor: enaka armaturna plošča, enaka odlagalna mesta, enaki in pregledni instrumenti, ki skupaj z dobrim občutkom na volanu nikakor ne dajejo slutiti, da gre za skoraj pet metrov dolg avtomobil. Gib stopalke sklopke je seveda spet predolg, pod motornim pokrovom testnega primerka pa je bil dizel, kar je bilo slišati po glasu (zlasti v višjih vrtljajih) in čutiti po rahlih tresljajih na stopalkah ter volanskem obroču.

Res je, armaturna plošča je zgoraj mehka, testni Combi je bil v notranjosti odet tudi v usnje, elektrifikacija je skrbela za nastavitve sprednjih sedežev, spuščanje šip in miganje zelo preglednih stranskih ogledalc, a kakšnega občutka prestiža tale avtomobil ne daje. Ni premium, ima pa 'nadpremium' ponudbo prostora. Koliko ga je inženirjem uspelo iztisniti, še zlasti iz zadnje klopi, je prav nesramno do konkurence. Težko je opisati, koliko je prostora, še posebno za kolena.

Preprosto ga ne zmanjka, razen v širino, kjer se bodo trije odrasli na zadnji klopi počutili kot v katerem drugem podobnem avtomobilu – nekoliko utesnjeno. Glavna razlika, ki loči Superba Combija od Superba, je prtljažnik.

Že na zunaj s svojimi velikimi vrati in zaobljeno obliko obljublja veliko, pogled v notranjost pa ne razočara. Lepo obdelano, z zanimivo snemljivo lučko na levi strani, ki jo je mogoče sneti iz avtomobila in uporabiti kot svetilko, veliko je pritrdilnih mest, dva velika predalnika na straneh in 12-voltna vtičnica. Prtljažnik je tako dolg, da si boste umazali hlače, če ne boste previdni pri stegovanju.

Če v višino merite manj kot 185 centimetrov, ni bojazni, da bi z glavo trčili v odprta vrata prtljažnika, ki jih za doplačilo odpira elektrika: zelo priročno je, da sprejme ukaz prek treh virov ali prek gumba na vratih, gumba v notranjosti pri prestavni ročici ali prek gumba na daljinskem upravljalniku. Ob odpiranju zadevica piska kot kak dostavnik, postopek je možno kadarkoli ustaviti in z vnovičnim pritiskom na gumb pognati v drugo smer (zapiranje).

Ob odpiranju vrat se samodejno umakne rolo, kar pride še kako prav, če imate polne roke nakupovalnih vrečk, vendar zahteva nekaj privajanja, saj je treba rolo nazaj namestiti ročno, kar se včasih pozabi.

Testni Superb Combi se je pohvalil še s setom za razdeljevanje prostora v prtljažniku. Te palice in elastike se izkažejo za zelo pripravne ob majhnih količinah prtljage v prtljažniku, saj preprečujejo kotaljenje stvari med vožnjo in poskrbijo, da je prtljaga bližje vratom prtljažnika ter tako lažje dosegljiva.

Če boste pri Superbu Combiju podrli zadnjo klop v ravno dno (sedalni del se dvigne v pokončni položaj, naslonjalo pa položi na dno – oboje po tretjinah), Škoda kar naenkrat postane prostorsko zelo radodarna spalnica ali dostavnik za daljše predmete.

Morda Superb Combi s svojo velikostjo res odvrne kakšnega voznika ali voznico, da bi se z njim podal v natrpano mestno središče in iskal parkirno mesto, vendar je avtomobil zaradi parkirnih tipal (vsekakor obvezen del opreme! ), velikih bočnih šip in skoraj ravno odrezanega zadka ter vidnega pokrova motorja obvladljiv.

Pri bolj dinamični vožnji in hitri kombinaciji levo-desnega ovinka (ali desno-levega) se pozna, da Combi ni dirkalnik: medtem ko sprednji del že zavija v drug ovinek, se voznik ne more znebiti občutka, da zadek še 'jemlje' prvega. Zaznati je nihanja karoserije, a dejstvo je, da Superb Combi noče biti Fabia RS, saj je namenjen uživanju v prostornosti in udobni vožnji.

Srce testnega Superba Combija je bil 2, 0-litrski 125-kilovatni turbodizel. Glasen v višjih vrtljajih, sposoben zagotoviti solidno količino navora in moči že pri 1.500/min, delovno zagnan postane nad 1.750/min, od 2.000–2.500/min pa preprosto ne okleva.

Zavrti se v rdeče polje do omejevalnika (nad 5.000/min). Zaradi velikega navora daje potuho tistim, ki neradi prestavljajo. Pri priganjanju potovalni računalnik 'naroči' več kot 12 litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov, ob umirjeni vožnji pri avtocestnih 130 km/h (podatek merilnika hitrosti SC) mu je v povprečju dovolj že približno od šest do sedem litrov goriva. Relacijske vožnje lahko pomenijo tudi manj kot šestlitrsko povprečno porabo. Ugodno?

Da, če računamo, da ima takšen Superb Combi maso okoli 1, 7 tone in štirikolesni pogon. Slednji, gre za Haldex četrte generacije, zagotavlja (ob ustreznih gumah, seveda) dober oprijem, dobro vodljivost in zanesljivo vožnjo. Combi ni namenjen puščavskemu reliju, le poglejte ga: vas 17-palčna platišča in nič kaj SUV-ovska karoserija spominjajo na kakšen kamelji 'Trophy'? Upamo, da ne.

Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič