Smart Fortwo Coupé 45 kW Passion

Res pa je, da jim je v marsičem podoben. Ob že naštetem omenimo celico Tridion. Pri superšportnikih temu sicer pravimo okvir monokok, ampak zadeva je na koncu enaka. Obakrat gre za izredno lahko zasnovo, ki ob trkih zagotavlja kar največjo varnost. Če gremo dalje, opazimo še eno podobnost: različne velikosti pnevmatik. Da, tudi to boste našli le pri dirkalnikih. In na Smartu Fortwo.

Ta ima spredaj 145/65 R 15 in zadaj 175/55 R 15 velike pnevmatike. Naslednja stvar je klasično zasnovan volanski mehanizem. Zaradi majhne lastne mase in motorja, nameščenega zadaj, so se pri Smartu odločili, da volan ne potrebuje servomehanizma. Tudi prav, vendar takrat, ko želite iz katere od manj pomembnih mestnih ulic na hitro smukniti v promet in obenem sunkovito zavrteti volanski obroč, ugotovite, da to ni delo, ki bi bilo namenjeno nežnim damskim rokam. Če obroča ne boste prijeli ’na trdo’, bo mali Smart zbezljal tja, kamor se je namenil on, in ne tja, kamor bi želeli vi.

Na surove športne avtomobile spominjajo tudi druge stvari. Najprej sedeža. Da presenečenje ne bo preveliko, na to namigujeta že s svojo obliko. Še zlasti z integriranima zglavnikoma, kar navadno vidimo le pri sedežih, namenjenih dirkaški rabi. Ne bojte se, ta dva v Smartu nista prav nič dirkalna pa tudi školjkasta ne. Bočne opore zagotavljata toliko, kolikor je nujno potrebno v mestih. Sorodnosti skrivata drugje: medtem ko je voznikov še zadovoljivo nastavljiv (po dolžini in naklonu naslonjala), sovoznikovega lahko premikate le vzdolžno. O sorodnosti s športnimi avtomobili namiguje tudi vse okoli vas.

Notranjost je izrazito špartanska. V njej boste našli le najnujnejše stvari. Merilnik hitrosti (namesto merilnika vrtljajev je majhen zaslon, ki vam izpisuje primerno prestavo glede na hitrost vožnje), nekaj najosnovnejših opozorilnih lučk, števec kilometrov in merilnik zunanje temperature, klimatsko napravo, avtoradio s CD-predvajalnikom in z dvema zvočnikoma (ta je doplačljiv) in dva zamrežena žepa v vratih, ki sprejmeta komaj kaj več od dnevnega časopisa. Vse drugo je v tako majhnem mestnem avtu nepotrebno, so si očitno rekli pri Smartu, in s tem bi se lahko celo strinjali.

Stvari, ki vas prepričata, da Fortwo ni športni, temveč mestni avto - če za trenutek odmislimo njegovo obliko - pa sta motor in menjalnik. Prvi je resda ’ojačen’ s turbinskim polnilnikom in drugi nosi naziv ’sekvenčni’, ampak ko se z njima spoprimete v praksi, vam postane hitro jasno. Motorček - trivaljni in izrazito majhen (698 cm3) - pridela 45 kW oziroma 61 ’konjičev’, kar za 730 kilogramov težkega malčka še niso športne zmogljivosti. Da se kaj takšnega res ne bi zgodilo, pa poskrbi menjalnik.

Za svoje delo si vzame toliko časa, da vas včasih, na primer med prehitevanji počasi vozečih vozil zunaj naselij, celo zaskrbi, ali se bo vse skupaj sploh izšlo. Ampak nam se je. Vedno! In resnica je, da ko se enkrat navadite ’poskočnosti’ motorja in hitrosti delovanja menjalnika, lahko tudi ta Smart postane sila zabaven. Še najtežje se boste pravzaprav navadili vzdolžnega nihanja karoserije med sunkovitimi pospeševanji in popuščanji plina ter sunkovitega požiranja neravnin, kar je posledica izrazito kratke medosne razdalje, nekaj težav pa vam lahko povzročijo še zavore, predvsem ko beseda steče o občutku na stopalki.

Ampak, kot rečeno, vse omenjene slabosti mali Smart pokaže le, ko se z njim odpravite na izlet zunaj mesta. Torej tja, kjer je zanj tuje okolje in kjer ne more prevladati. V mestnih središčih je z njim povsem drugače. Tam je postavljaški in izzivalen (če gledamo obliko), okreten in suveren (ko pomislimo na velikost) ter živahen, že skoraj športen, ko govorimo o njegovih zmogljivosti. Skratka, pravi mestni deček.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič