SsangYong Tivoli 1.6 e-XGi Comfort

SsangYong sodi med bolj eksotične avtomobilske znamke. Tudi njegova pot od izdelovalca tovornjakov na področje osebnih avtomobilov se šele začenja. Tivoli je namreč njihov prvi sodobnejši, vsekakor pa najmanjši avto doslej. Zasnovali so ga, potem ko je to japonsko tovarno iz stečajnega postopka leta 2010 odkupil indijski konglomerat Mahindra. Ta se je zdaj dogovoril tudi za nakup italijanske oblikovalske hiše s tradicijo, Pininfarine.

Pri Mahindri in SsangYongu priznavajo, da jim je bila pri razvoju Tivolija v pomoč 'neka' italijanska oblikovalska hiša. Ob sedanjem razvoju dogodkov lahko torej slutimo, katero pomoč so pri Tivoliju uporabili. Tudi zato je njegov videz (zunanjost in notranjost) prav zanimiv, vsekakor se 'ujame' v oči, čeprav ne prepriča ravno vseh. Tivolijev videz je dovolj nenavaden, da mu lahko pripišemo, da bo marsikoga privabil k premišljevanju o nakupu. Drugi razlog za nakup je vsekakor cena, saj SsangYong za svoj osnovni model (Base) malo več kot štiri metre dolgega križanca zahteva le nekaj manj kot 14 tisoč evrov.

Tisti z zelo bogato opremo in oznako Comfort ter 1,6-litrskim bencinskim motorjem pa stane dva tisočaka več in spisek vse opreme, kar kupec dobi, že kar prepriča. Nekaj je celo takšnih zanimivosti, ki jih ponuja samo SsangYong. Najbolj zanimiva se je zdela kombinacija kar treh spominskih nastavitev samodejne klimatske naprave. Če se bo voznik ob prevzemu še dobro pozabaval z navodili za uporabo, bo nastavitve tudi obvladal. Razmeroma soliden vtis naredi tudi uporaba materialov v kabini, predvsem črnega klavirskega laka na armaturni plošči. Ob podrobnejšem pogledu sicer najdemo tudi kakšno manj prepričljivo drobnarijo, a na splošno je Tivolijeva notranjost povsem solidna.

Z njim bodo zadovoljni tisti, ki iščejo primerno prostornost ob razmeroma kratki dolžini. Za uradno navedbo 423 litrov prostornine sicer ne moremo dati roke v ogenj, da je bila meritev opravljena po evropsko primerljivem standardu. Zdi pa se zadovoljive velikosti, da vanj spravimo dovolj prtljage, tudi če v potniškem prostoru zasedemo vseh pet sedežev. Ob bogati opremi smo pogrešali dovolj natančno nastavitev voznikovega položaja, saj sedežnega sedala ni mogoče nastaviti po višini, volanski obroč pa se ne premika vzdolžno. Tivoli je v vsem nova konstrukcija. To velja tudi za oba motorja, ki sta na voljo. Bencinski, ki je poganjal naš preskušeni primerek, se zdi, da ni ravno najnovejše konstrukcije.

Žal tudi uvoznik ni mogel priskrbeti podatkov o poteku krivulje moči in navora. Po sluhu in občutku lahko ugotovimo, da motor v nižjih vrtljajih ne razvije ravno prepričljivega navora, z nekaj več poskočnosti postreže pri višjih vrtljajih. A največji navor 160 njutonmetrov pri 4.600 vrtljajih ni prepričljiv dosežek, to pa se pozna tako pri izmerjenem pospešku kot tudi pri gospodarnosti porabe goriva. Povrh vsega v višjih vrtljajih motor postane tudi neprijetno hrupen. Podobno kot pri motorju se zdi, da tudi glede podvozja SsangYong z osebnimi avtomobili šele pridobiva prve izkušnje. Udobje ne prepriča ravno najbolj, a tudi glede lege na cesti ga ne moremo ravno hvaliti. K sreči se ob kakšnem prehitrem poskusu vožnje v ovinek vmeša elektronski preprečevalnik, tako da vsaj tu tistim prehitrim ali neprevidnim avtomobil ne bo delal prevelikih težav.

Podatkov o tem, da bi EuroNCAP že opravil preskusna trčenja, nimamo. Zagotovo pa si Tivoli ne bo mogel priboriti ravno najvišje ocene, saj je dobavljivost elektronskih varnostnih pripomočkov omejena. ABS in ESP sta za prodajo v EU tako ali tako zapovedana, drugega pa pri Tivoliju ni na spisku. To velja ne nazadnje tudi za nadzor zračnega tlaka v gumah – TPMS, a pri SsangYongu te opreme v osnovni stopnji (Base) sploh ne ponujajo. Bolje opremljena različica ima ob dveh varnostnih vrečah za voznika in potnika vsaj še stranski varnostni vreči in tudi stranski zavesi. Tivoli vsekakor izstopa, ker pri avtomobilu, ki spada med tiste iz nižjega cenovnega razreda, ponuja dovolj uporabnosti in opreme.

Če je treba pri drugih solidno in bogato opremo doplačati, se zdi, da je pri Tivoliju ravno nasprotno: tu je že v osnovni ceni veliko opreme. A potem se tistemu, ki se za avto odloča, zgodi nekaj drugega. Že po nekaj kilometrih ugotovi, kot da se vozi s precej zastarelim avtomobilom. Tako si zaželi, da bi pri SsangYongu za doplačilo dali malo več občutka sodobnega avtomobila: mirnega teka, občutljivejšega delovanja sklopke, manj robat motor, nežno delujoče zavore, več stika prek volana s cesto. Vsega tega pa pri Tivoliju ni mogoče dokupiti. Za bližnjo prihodnost sicer obljubljajo tudi dizelski motor pa celo štirikolesni pogon. A tega, da bi v Koreji naredili izdelek, ki bi se tudi med uporabo, ne le ob opazovanju, obnašal kot avtomobil, žal ne moremo pričakovati!

Tomaž Porekar foto: Saša Kapetanovič