Subaru Impreza 2.0 R AWD 4Q

Prvi dokaz, da hočejo Japonci več pogače v nižjem srednjem avtomobilskem razredu, kot so je bili vajeni do zdaj, je na cesti: Impreza v kombilimuzinski izvedenki. Se je Japoncem zmešalo? Nasprotno. So tržno usmerjeni, zato nova Impreza na nekaterih trgih še vedno obstaja v klasični limuzinski zasnovi, za dodatek pa so (predvsem) evropskim kupcem klasičnih kombilimuzin ponudili še ‘svoj’ petvratni avtomobil, ki ni kombi. Recept je jasen ? več izbire, več kupcev. A zahtevnosti evropskega trga na tem področju ne gre prezreti.

Je petvratna Impreza kos tekmecem?

Pravzaprav težko govorimo o tekmecih Impreze, saj Subarujeva kombilimuzina neposrednega konkurenta nima, čeprav je oblikovno zasnovana tako kot malo morje avtomobilov. Razloga, da je Impreza edinstvena, sta še vedno dva: pogon in motor. A o tem malo kasneje.

Oblika. Zadržano japonska, bi lahko zapisali. Če ne bi bilo LED-luči in če kromana letev v prednji maski ne bi tako elegantno povezovala luči in odbijača ter če prednji meglenki ne bi bili tako ‘všiti’ v odbijač, kot sta, bi govorili o dolgočasni zunanji podobi. O sivi miški. A kljub temu je precej več zanimiveje oblikovanih tekmecev. Poznavalec jih v treh sekundah našteje najmanj pet.

Pokrov motorja je dolg, ker pa je spredaj zavihan navzdol, sta robova voznikovim očem nevidna. Pogled s strani razkrije potegnjenost potniškega prostora proti zadku. Nova Impreza je zasnovana na drugačni platformi, ki je povzeta po večjem Legacyju. Ima za 95 milimetrov podaljšano medosno razdaljo, širša koloteka, zaradi skupne dolžine 4, 4 metra pa gleda krepko čez razredno povprečje. Meter, del naše testne opreme, je v potniškem prostoru pokazal manj merskih odstopanj.

Po prostornosti prednjih sedežev in zadnje klopi je Impreza kvečjemu v povprečju razreda, kar pomeni, da se bodo v njej dobro počutili tudi štirje odrasli potniki. Če le na prednja sedeža ne boste posadili koga, ki je bil ravno na naboru lige NBA. Hvalimo skoraj 90-stopinjsko odpiranje drugih bočnih vrat. Po izbranih materialih, s katerimi so sestavili armaturno ploščo, je Impreza na repu konkurence, po kakovosti sestave pa prekaša marsikateri izdelek drugih proizvajalcev.

V testni Imprezi je uporabo lajšal pametni ključ. Če je ta v bližini, torej je lahko tudi v hlačnem žepu, je za zagon motorja treba pritisniti le na gumb. Tudi pri odklepanju ali zaklepanju je treba le pritisniti na gumo na vratnih kljukah. Ko zazna, da je ključ v bližini, se ponoči lučka na sredini avtomobila (za ljubitelje statistike: spredaj sta še bralni, še ena pa je v prtljaž­niku) samodejno prižge. Ne razumemo pa, zakaj se avtomobil ne odklene samodejno kot nekateri tekmeci?

Armaturna plošča je prečiščena, voznikov in sovoznikov del se zlijeta v izbočeno sredinsko konzolo, na kateri so ventilacijske reže (učinkovitost klimatske naprave je pod pričakovanji), pod njimi so že nekje videni gumbi za klimatsko napravo in prezračevanje, nad režami pa je tovarniško vgrajen avtoradio. Ta ima izmenjevalnik CD-jev, predvaja pa tudi MP3-je, a žal kakovost zvoka ni takšna, da bi jo hvalil. Še dobro, da je pod motornim pokrovom bokser, katerega zvok gre rad v uho.

Zaslon radia je ob močnejši sončni svetlobi neberljiv, podobna težava pa pesti tudi informacijski zaslonček na vrhu armaturne plošče. Ta prikaže (kaj se vidi, je odvisno od svetlobe) podatke o zunanji temperaturi, dve povprečni porabi (vezani na podatke dnevnega števca, kar zna biti uporabno za merjenje povprečnih porab na posameznih odsekih – kadar pač ponovno zaženete enega izmed dveh dnevnih števcev) in uro. To je vse. Ne pokaže ne trenutne porabe, ne znaka o dometu, ne številke o potovalni hitrosti. Dajte no, saj smo v 21. stoletju!

Na srečo to vedo vsaj inženirji, ki so imeli na vesti globinsko in višinsko nastavitev volanskega obroča, ki je po subarujevsko odličen. Bogat s povratnimi informacijami in ravno prav trd. In še gumbe za tempomat in radijski sprejemnik ima na prečkah. V ne preveč inovativni notranjosti lahko pohvalimo ergonomijo, saj je stikal malo, vsa so postavljena logično, skoraj vsa pa so osvetljena.

Odlagalnih prostorčkov ni veliko oziroma jih je manj, kot je navadno v kombilimuzinah. Povprečno velik predal pred sovoznikom (z lučko in brez ključavnice), odlagalni prostori v vratih (uporabni tudi za pijače), pokrit predal med sedežema (z električnim priključkom in priključkom AUX), ‘uvala’ za pločevinko ob ročici reduktorja in gumirani odlagalni prostor pred ročico menjalnika ? to je to.

Vse, kar vam ostane v roki, gre lahko v prtljažnik, ki pa je – glede na nadpovprečno dolžino karoserije – podpovprečno majhen. V osnovi gre vanj 301 liter (najbolj radodarna konkurenca zmore številko 400, Imprezo pa po velikosti prtljažnika lovijo že karoserije Oplove Corse&Co.), razširitve pa omogoča v ravno dno sklanjajoče se naslonjalo zadnje sedežne klopi (v razmerju 40 : 60 ali v celoti). Za ‘majhnost’ prtljažnika lahko krivimo predvsem mehaniko, ki je pod njim (štirikolesni pogon zahteva svoj prostor), zato je prtljažnik brez nakladalnega roba in posledično dokaj plitek.

Če imate po do zdaj prebranem občutek, da je nova Impreza povprečen izdelek, preberite še o njenih nadpovprečnih stvareh.

Izstopajoč je zagotovo (neizklopljiv) simetričen štirikolesni pogon z mehanskim sredinskim diferencialom z dodano viskozno sklopko, na katerega se lahko (ob dobri obutvi, seveda) zanesete ne glede na podlago in vremenske razmere. Štirikolesni pogon je učinkovit, vliva zaupanje in voznika tudi v dežju ne spremeni v omahljivca, saj gre Impreza skozi ovinke kot po tirnicah, pot koles pa je zelo predvidljiva. Le težko jo zavedeš, da zapelje iz smeri.

Za prepričljivo nizanje ovinkov je zaslužno tudi nizko težišče še dodatno spuščenega bokserskega motorja, ki pa v tej kombinaciji navduši le z zvokom. V praksi se drugače izkaže za lenega, pri prožnosti razočara, 150 ‘konjev’, ki jih obljublja na papirju, ni od nikoder, kaplja čez rob pa je preostala atmosfersko ‘polnjena’ pločevina, s katero ima 2.0 R pri prehitevanjih kar nekaj dela. Za resnejše delo je motor pripravljen v zgornjem območju vrtenja, ne glede na način vožnje pa je njegova žeja vse prej kot zmerna.

Če ste radi poleg, ko štirikolesni pogon z zadovoljstvom ‘grize’ v ovinkast klanec, se iz salona zapeljite z močneje motorizirano Imprezo! Največja izmerjena poraba goriva na testu je znašala 12 litrov in pol, najmanjša pa skoraj deset litrov, zato pričakujte, da boste že ob zmerni vožnji s 60-litrsko posodo goriva težko naredili veliko kilometrov.

Le petstopenjski menjalnik ni v pomoč niti pri zniževanju porabe in hrupa (v peti prestavi gre po merilniku hitrosti 130 km/h pri okoli 3.500 vrtljajih) niti pri povečevanju prožnosti. Menjalnik je dokaj natančen, v mrzlih jutrih s trdoto sili skorajda v pretep, a tudi ko se ogreje, zahteva odločno dlan. Včasih je muhast, saj noče pretakniti v vzvratno prestavo. Novo zasnovano podvozje z večvodilno zadnjo premo namesto vzmetnih nog je prineslo nekaj več mehkobe, kar se pozna pri povišani ravni udobja in terja svoj davek med ovinki, kjer se karoserija bolj nagiba.

V zahtevnejših razmerah priskoči na pomoč reduktor, ki pa še ne zagotavlja, da bo Impreza pripeljala na odročne predele, saj predvsem karoserija ni prirejena in namenjena ekstremnim necestnim podvigom. Oddaljenost trebuha od tal je takšna kot pri na prednji ali zadnji pogon gnanih tekmecih. Prednji odbijač bo lahko nasedel že pri malce višjem robniku na parkirišču, kaj šele, da bi z njim kosili vsebino kolovozov ali plužili sneg. Tudi terensko nezaščitene karoserije je škoda za preverjanja zaraščenosti gozdne poti do vikend hiše. In na koncu še ? vozi se na neterenskih gumah.

Imprezo imaš rad le, če si gradbenik (za oglede blatnih cestnih delovišč) ali živiš podoben življenjski slog in tako potrebuješ takšen tip avtomobila. Lahko pa si preprosto ljubitelj te japonske znamke (njenih relijskih zmag, štirikolesnega pogona, bokserskih motorjev) in je Impreza v garaži sama sebi namen. S smiselnostjo naložbe v kombilimuzinsko različico (poleg obstoječe limuzinske) naj se ukvarjajo računovodje pri podjetju Fuji Heavy Industries, naše skromno mnenje je le, da bi Impreza našla svoje kupce tudi v klasični obleki. Za pravo šarmiranje z zaobljenim zadkom bi se morali inženirji in oblikovalci še bolj potruditi.

Mitja Reven, foto: Aleš Pavletič

Iz oči v oči

Aljoša Mrak: Odličen štirikolesni pogon, sploh če od njega pričakujete varnost in neuničljivost. Na terenu pa se to lahko kaj kmalu spremeni zaradi neprimernih gum in skromne oddaljenosti trebuha od tal. Na avtomobilskem salonu oblika karoserije ni dobila naziva miss, ti pa po nekaj dneh zleze pod kožo in začneš ugotavljati, da je na fotografijah in pod salonskimi žarometi videti grše. Zvok motorja je mamljiv, tako značilno grgrajoč za bokserske Subaruje. A po mojem mnenju se zgodba o uspehu tu konča. Motor je len, neprožen in požrešen. Ali je za to kriv le agregat ali k temu prispevata tudi pogon in le petstopenjski menjalnik, ti je na bencinski črpalki vseeno. Bojim se, da bo tradiciji zapisan Subaru kljub sveži obliki znova prepričal le že prepričane, zato mislim, da se družina voznikov te znamke ne bo bistveno povečala. Priznam pa, da čakam na prihod STi-ja v prihodnjih mesecih. To je edina prava Impreza!

VInko Kernc: Načelno nimam prav nič proti bokserskim motorjem, ravno nasprotno, zdijo se mi (predvsem tehnično) zanimivi. Nikdar pa ne bi to bil vzrok za nakup. V tem primeru, torej pri Imprezi, tudi pogon ne more priti do izraza, saj motorju krepko manjka navora; včasih že za čisto normalno vožnjo, kaj šele za preizkušanje fizikalnih meja. Sicer pa se mi zdi Impreza prav zanimiva popestritev ponudbe v tem razredu.