Subaru Impreza 2.0D RS

K sreči so to, da ni namenjena prav vsakemu, namignili že njeni oblikovalci. Večini ni všeč. Vsaj v osnovni obliki in barvi ne. V beli z bisernim odtenkom je že nekoliko 'boljša', pravijo dame, z ogromno režo na pokrovu motorja pa je čisto 'ta prava', dodajajo moški.

Res je, reže za zajemanje zraka, s katerimi Impreze grozijo spredaj vozečim voznikom, ko jih ti zagledajo v vzvratnih ogledalih, so rezervirane le za tri modele: najhujšega WRX STI s 300 'konji', WRX z 230 'konji' in 2.0D. In kaj imajo še skupnega ti trije modeli? Zdi se, da le eno – prisilno polnjene motorje. Prva dva sta namreč še strašno športno ambiciozna, česar pa za zadnjega ne bi mogli reči. Ampak, naj vam prišepnemo, tako se le zdi.

Ko sedete na vozniški sedež (ali pa kateri drugi), vas notranjost ne bo presenetila. Materiali so kakovostni, vendar ne vrhunski. Enako velja za voznikov položaj (armaturna plošča in volanski obroč bi lahko bila nameščena višje) in sedež, ki je soliden, toda to je tudi vse. Po svoje vas lahko razočara tudi prtljažnik, ki je relativno majhen in plitev, je pa povečljiv. In če na Imprezo gledate s tega zornega in pomislite še na njeno ceno (za osnovni dizel vas bodo pri nas osiromašili za slabih 25 tisoč evrov), potem res ni pravih razlogov za nakup.

Ampak tako se zdi, če jo iščete v istem košu kot preostale štirikolesnike v tem razredu. Ne pa tudi, če razumete njeno tehniko in prisegate na užitke za volanskim obročem. O dizlu, ki poganja Subaruje, smo že veliko napisali, zato se ne bomo ponavljali.

Tudi pri Imprezi pa velja, da tega motorja zaradi značilnega in predvsem zelo prepričljivega zvoka ne boste preslišali ali ga zamenjali z bencinskim niti ob zagonu niti ko ga boste ohranjali v območju pod 2.500 vrtljaji v minuti. Od tu dalje pa njegov zvok počasi izginja, v kabino pa začne vstopati le še prijetno brbotanje bokserja.

Ampak vrnimo se k robustnosti, ki smo jo omenili malo prej. Te ne boste občutili, ko boste prvič odprli ali zaprli vrata. In tudi takrat ne, ko bo treba pritisniti katerega od gumbov ali vklopiti smernike. Prvič se boste z njo spoznali, ko boste pohodili stopalko sklopke in pretaknili v prvo ali vzvratno prestavo. Prestavljanje je pri Subarujih nekoliko trdo, toda natančno.

Tak pa je tudi volan, ki z mehkobo avtomobilov romanskega porekla nima prav nič skupnega. Ampak verjemite, o tem ste ves čas sanjali. Tako dobro vodljivega in predvidljivega avtomobila, kot je Impreza, zlepa ne boste našli. Tisti, ki se navdušujejo nad Subaruji, zagotovo vedo, o čem govorimo. Tudi zato dizlu izrazite neodločnosti, ki jo je čutiti tja do 2.000 vrtljajev v minuti (motor blago zaživi že nekoliko prej, pri 1.500 vrtljajih v minuti), ne bodo zamerili. In veste, zakaj ne?

Ker vas že hip zatem Impreza prijetno preseneti. Ah, kaj preseneti, presune! Ko se puhalo popolnoma zbudi, se Impreza požene in gre, dokler se kazalec na merilniku ne dotakne rdečega polja. Toda to ne velja le za prvo in drugo prestavo, ampak tudi za tretjo in četrto. Umirjati se začne šele v peti in kasneje v šesti prestavi, pri tem pa s hrupom ne povzroča prav nobenega cirkusa, kar ji je treba šteti v dobro. Ja, 'kruzati' z dizelsko Imprezo je lahko prav lepo. Tudi pri večji hitrosti.

Njen pravi značaj pa zares spoznate, ko z njo zapeljete na makadam. Prtljažnik zadaj ni plitek zato, ker inženirji ne bi znali izkoristiti prostora, ampak ker so gnana vsa štiri kolesa. Zakaj pri Subaruju tako opevajo svoj simetrični štirikolesni pogon, pa najbolje povedo naše fotografije.

Ja, še obstajajo avtomobili, s katerimi se da uživati. Zato za konec še nasvet: Impreze ne ocenjujte po tem, kaj ima v primerjavi z drugimi, ampak po tem, kaj ima, česar drugi nimajo. In ko se na seznamu znajdejo stvari, kot so ogrevane metlice brisalnikov, hill start assist, ki vam olajša življenje pri speljevanjih v klancih, vrhunski štirikolesni pogon, dizelski bokserski motor s prekleto športnimi zmogljivostmi in ne nazadnje pregovorno znana trpežnost, cena sploh ni tako pretirana.

Matevž Korošec, foto:? Aleš Pavletič