Supertest Toyota Yaris 1.3 VVT-i Luna

40 ur - 2.000 km

Prenesi PDF testa
5. 2. 2004

Toyota nas je povabila na predstavitev njihovega najnovejšega dirkalnika formule ena in še na ogled tovarne. Priložnost, ki jo je bilo treba izkoristiti. Toda kako do Kölna? Z letalom tja in nazaj? Neee, preprosteje, brez čakanja: hopla v Yarisa in že smo na Toyota Allee 7. No, vmes je bilo še 1000 kilometrov.

Sprva sem bil malo skeptičen. Tisoč kilometrov v eno smer, pa še sam sem bil za volanom! ? Toda če jo je Vinko Kernc (sicer v dobri družbi) s Smartom udaril na Sicilijo, pa se grem kaskaderja še jaz.

No, za usekanega me je imela večina, ki je vedela za mojo pot, a po dva tisoč prevoženih kilometrih v okroglih štiridesetih urah (s postanki za regeneracijo) jim lahko kažem le fige. Yaris je s povprečno porabo goriva okoli osem litrov (na 100 km) z odliko prestal začrtano pot, ki ni bila poletno lahkotna, temveč nasuta z vsemi mogočimi pogoji.

V Avstriji sneg in brozga (na poti domov), v Nemčiji pa dva deževna naliva (hvala jima, da sta sprala nasoljenega Yarisa! ) in tiščanje po suhih avtocestah, kjer je seveda omejitev to dovoljevala.

Na poti domov sem pri Münchnu pomislil: »Hmm, kaj če kaj crkne? « In se potem spomnil na Toyotin sloves izdelovalca vzdržljivih avtomobilov. Testni Yaris je na poti do Kölna in nazaj deloval kot vlak v Tokiu in če uporabim besede s testiranj dirkalnikov formule ena, nismo imeli tehničnih težav.

Yaris je na papirju (pri)mestni avtomobilček, a prestane tudi kakšno daljšo pot, četudi te ne opravite spomladi. Gre tudi pozimi, vendar brez potnikov na zadnji klopi, saj je potem prtljažnik zaradi pomične zadnje klopi dovolj velik za potovalko, hladilno torbo, spalno vrečo, kakšne čevlje . . in liter tekočine za pranje vetrobranskega stekla! Ta mi je prišla zelo prav!

Mitja Reven