Supertest: Volkswagen Passat Variant 2.0 TDI Highline

Po Golfu, ki smo ga le težkega srca vrnili, smo v našo garažo pripeljali novega Passata. Nato pa nas je prešinilo: hudiča, saj smo v bistvu naredili zelo dobro zamenjavo! Novi Passat je v naši službeni garaži, spoliran in še brez karoserijskih ’bušk’, zablestel v vsej svoji veličini. Je namreč velik, s kombijevskim zadkom, elegantno temno moder, odet v usnje in les ter oborožen s sodobnim dvolitrskim motorjem TDI. Pripravljen za 100 tisoč garaških kilometrov.

Ko berete te vrstice, je v redakciji že zelo domač, in ni ga člana našega kolektiva, ki ne bi imel nujnega opravka z njim na drugem koncu sveta. Po možnosti v kakšnem mondenem letovišču, kjer je plavanje osnovna dejavnost . . Šalo na stran, Passat je prve (’uvajajoče’) korake žal naredil na službeni poti v Ženevo, nato pa že večkrat zapeljal na nemške avtobane, italijanske avtostrade in hrvaške avtopute. Če bomo nadaljevali tako, kot smo začeli, bo naš Vetrič opravil razdaljo, ki jo povprečen Slovenec naredi v štirih do petih letih, le v enem letu!

Dejstvo, da ključev ni nikoli v redakciji, je vedno dobro znamenje. To lahko pripišemo predvsem skrbno izbrani opremi. Le pogled v notranjost in tribarvna armaturna plošča (zgoraj temna, spodaj svetlo oker, vmes pa dodatki lesa, ki je s cenenim videzom dvignil še največ prahu v uredništvu) skriva radio z možnostjo poslušanja cedejev, dvokanalno samodejno klimatsko napravo, predvsem pa bo v dolgem vročem poletju še kako prav prišel hlajen zaprt predalnik pred sovoznikom.

Takoj navdušijo sedeži: videti so zelo športno, so pa bolj potovalno udobni. Voznikov je električno nastavljiv, razen vzdolžne namestitve, ki zahteva ’klasično’ namestitev. Seveda smo veseli izdatne sedalne površine (podobno kot pri Golfu), nastavitve v ledvenem delu, predvsem pa kombinacije usnja in alkantare, ki je (verjetno) najboljša. Dobro je videti, je luksuzna, poleg tega v dinamičneje odpeljanih ovinkih ne drsi.

Pa še pozimi bomo lahko zadnjice pošteno segreli, saj ima dodatno gretje . . Naš supertestni Passat ima še električno podprto ročno zavoro (čeprav je naš šef že tekel za avtom, saj ni dovolj, da gumb le na hitro pritisnete, ampak si morate vzeti čas, temeljito pritisniti in preveriti, ali je ta tehnična novost razumela vaš namen, sicer vas lahko neprijetno preseneti), izklopljiv ESP (jupiii, komaj čakamo prvi sneg), električno podprte šipe in vzvratni ogledali, tempomat (zlata vredno na dolgih potovanjih po avtocestah), trikraki volanski obroč z upravljalniki za radio in sprehajanje po menijih, ABS, štiri varnostne blazine in bočni zavesi . .

Upajmo, da teh zadnjih varnostnih pripomočkov ne bomo potrebovali, čeprav statistika pravi, da smo po Toyoti Corolli Verso in Volkswagnu Golfu (ki sta preživela skoraj brez nesreč) verjetno že porabili vse ase v rokavih. No, da se supertest ni začel najbolje, je poskrbel oster del avtomobila na cestišču (slabo pospravljanje po nesreči? ), ki je med vožnjo po mokri avtocesti in ob slabši vidljivosti poskrbel za luknjo v zimski gumi, zato je moral naš Matevž na prvem bencinskem servisu pošteno pljuniti v roke in (prvič) uporabiti nadomestno. Ker je ’rezerva’ enako velika kot preostale štiri gume, je pot lahko nadaljeval, sicer bi moral v tistem slabem vremenu iskati še vulkanizerja.

Zanimiva je primerjava z Golfom, saj ima Passat popolnoma enak motor. Če smo v Golfu ugotavljali, da je 140-konjski turbodizel (neposreden vbrizg, sistem črpalka-šoba, turbopuhalo, hladilnik polnilnega zraka) celo športen, je v Passatu malce anemičen. Krivec za to je seveda masa, saj ima Passat Variant kar 335 kilogramov več kot Golf (govorimo seveda o masi praznega avtomobila), zato je tudi pospešek manjši za slabo sekundo in na las podobna končna hitrost.

Razočarani? Sploh ne, Passat je vseeno zelo prijeten v vožnji, s pravim voznikom tudi hiter (čeprav se na ovinkih velika masa čuti, predvsem pa dejstvo, da za seboj peljete prostornino polovice dnevne sobe), na dolgih razdaljah pa vselej razvajajoč, ko govorimo o porabi. No, da ne bo pomote, dvolitrski turbodizelski motor porabi malo plinskega olja, precej bolj žejen pa je pri motornem olju, kar smo opazili že pri Golfu. Zato velja biti pazljiv in pred vsako daljšo potjo preveriti količino olja v motorju.

Motor je nad 2.000 vrtljaji (ko zadiha turbopuhalo) odličen, v nižjih prestavah te vselej prilepi na sedež in desnica mora biti hitra, da se čim hitreje sprehodi skozi šest zobnikov menjalniškega vrveža in tako sledi poskočnežu. Motorju malce zamerimo le hrupnost (predvsem zjutraj, ko zbujaš sosede), že omenjeno porabo olja in delovanje pod 2.000 vrtljaji, ko je skoraj klinično mrtev, menjalniku pa le to, da ni dober samodejni z možnostjo ročnega pretikanja, recimo, da ni odličen DSG. Smo že zahtevni, kajne?

Lešnik je na predstavitvi limuzinske različice dejal, da je avtomobil sicer lep, vendar naj raje počakamo na Varianta, ki pa da je res posrečen. No, po prvih kilometrih z našim (hja, je že naš! ) supertestnikom mu lahko le pritrdimo. Splačalo se je počakati.

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič