Suzuki Alto 1.0 Comfort

Alto je star že 30 let

Suzuki Alto je ime modela z enim najdaljših izročil, ki jih avtomobilske znamke še uporabljajo. Suzuki je ime Alto namreč prvič uporabil že leta 1981 za avtomobil s tremi ali petimi vrati, motorjem, postavljenim prečno spredaj, trivaljnikom z 800 'kubiki' in 40 'konji'.

Pravzaprav je skoraj vse ostalo tako že tri desetletja, Alto pa je tudi po osmih milijonih izdelanih primerkov še vedno pomembno Suzukijevo orodje za osvajanje tržnih deležev. No, ne pri nas, in tudi sicer v Evropi z Altom Suzuki nikoli ni prepričal veliko kupcev. Seveda pa se starejši še spomnijo indijskega Marutija 800, ki si je pridobil tudi nekaj zadovoljnih kupcev pri nas (in v tedanji skupni državi), kamor so Indijci kot skupni prijatelji iz neuvrščenega sveta lahko pošiljali svoje licenčne izdelke.

Maruti je kasneje povsem prešel v Suzukijevo last, za razvoj indijske motorizacije pa je bil najbolj pomemben prav Alto, saj so ga najbolj množično kupovali. No, tudi sedanji rod Alta, ki ga je Suzuki začel izdelovati pred dvema letoma, izdelujejo v Indiji.

Majhne zunanje mere, majhno srce

Nad avtomobili manjših mer se ne navdušuje veliko Slovencev. To velja tudi za Alta, ki ima sicer vse tisto, kar imajo tudi večji – dovolj zmogljiv motor, štiri bočna vrata in dovolj velika prtljažna vrata. Je tudi zgolj 3,5 metra dolg in neverjetno okreten za mestno vožnjo ter priročen za parkiranje tudi na takšne prostore, kamor si z večjim avtomobilom lahko le želimo.

Že omenjeni dovolj zmogljiv motor ima sicer le tri valje in nekaj manj kot litrsko delovno prostornino, a se zdi s 50 kW dovolj močan, da z nekaj manj kot tono težkim Altom povsem enakovredno sodelujemo v skoraj vseh prometnih tokovih. Lahko celo zapišemo, da je mogoče voziti hitreje, kot bi to sklepali po logiki 'majhnega avta'.

Tudi lega na cesti se zdi povsem solidna, čeprav lahko pri tem tudi lepo obujamo spomine na stare čase avtomobilov brez elektronskih pomagal (omejevalnikov). Kratka medosna razdalja seveda ne dovoljuje zelo velikih hitrosti v ovinkih, zadek vam lahko kaj hitro precej nenadzorovano pobegne, je pa res, da tudi s pritiskom na stopalko za plin ne morete ustvariti čudežev. A to je pripomba le za tiste, ki bi tega majhnega Alta radi strpali med dirkalne posebneže.

Za to zagotovo ni narejen, pa čeprav Suzuki slovi po dobrih motorjih (bolj za dvokolesnike). Res pa je, da mu vrtenje nič ne škodi, tudi v višje vrtljaje ne, skoraj ves čas delovanja pa vas spremlja značilen zvok vseh trivaljnikov. Ta je v začetku morda celo moteč, a le zato, ker je pač drugačen kot pri večini zdaj običajnih avtov. Morebiti se bomo v prihodnosti nanj spet navadili, saj vrsta evropskih avtomobilskih izdelovalcev že napoveduje nove trivaljnike kot posledico 'downsizinga'!

Uporabnost pred očem všečno obliko

Pri tako majhnih avtomobilih doslej nismo bili ravno navajeni, da bi se oblikovalci trudili ustvariti ekstravagantno obliko. Do pojava novega Chevroletovega Sparka, seveda. Korejski Američani pa so segli v čarobno škatlo in (resda s 14 cm večjo dolžino kot Alto) izdelali zanimivega in drugačnega malčka. Takšnega videza Alto ne doseže, a ima vsaj glede podobno oblikovanih luči zdaj zagotovo sodobnejši videz.

Alto je pač predvsem uporabno zasnovan, s kolesi kar se da na skrajnih koncih karoserije in s parom bočnih vrat. Zadnja niso zgolj navidezna, velikost je pravšnja, da se tudi večji potniki kolikor toliko brez težav posedejo na zadnjo klop. Za krajše vožnje bo tam dovolj prostora, na daljših bodo zdržali le manjši potniki, za otroke pa je poskrbljeno s pritrdilnimi točkami Isofix. Voznik in sopotnik spredaj imata razmeroma dovolj prostora, zgledno velika in udobna pa sta prednja sedeža, tako da imajo tudi večji potniki dovolj stegenske opore.

Upravljanje ne dela težav, volanskega obroča sicer ne moremo prilagoditi vzdolžno, a ga s prilagajanjem po višini še lahko prilagodimo potrebam različnih vozniških velikosti. Tudi običajno upravljanje ne preveč na gosto posejanih gumbov zadovolji. Manj pa je voznik navdušen nad gibom in natančnostjo menjalniške ročice. Ta se je med našim preizkusom sploh 'sfižila', saj je z nosilcev padla ena od poteznih žic, ki gibe ročice prenaša k menjalniku. Zadevo so sicer na Suzukijevem servisu hitro popravili, a v naglici pozabili primerno pritrditi tudi pokrov iz umetnega usnja na sredinski grbini.

CD - kaj je že to?

Suzuki Alto je postregel z radiem s predvajalnikom CD, a kakovost zvoka vgrajenih zvočnikov in velik hrup v notranjosti avtomobila niti v sanjah ne spodbudita, da bi poslušali kakšno kakovostnejšo glasbo. Podobno je še z nekaterimi dodatki, ki jih sicer v Altu najdemo, a so pač primerni ravni majhnega avtomobila. Na primer: spredaj stekli pomikamo električno, zadaj pa ju lahko odpremo samo navzven za nekaj širšo režo. Podobno je seveda tudi s prtljažnikom. Za osnovne potrebe zadostuje, tudi zadnjo klop (enotno) je mogoče preklopiti in prtljažnik povečati. Seveda je celotna zmogljivost za prevoz prtljage na ravni, ki jo dovoljujejo mere tako majhnega avtomobila.

Vožnja z Altom nas povrne v čas pred nekaj desetletji (zagon motorja s pritisnjenim plinom, na primer, ali odklepanje in dviganje zadnjih prtljažnih vrat zgolj s ključem). A je hkrati tudi dokaz, da bi bil za osnovne potrebe tudi takšen avto povsem primeren. Seveda za pravo ceno.

Namesto sklepa: Suzuki z Altom še ni rekel zadnje besede, a nad njim se najbrž navdušujejo manj razvajeni, oprostite – 'manj razviti'.

bese­di­lo: Tomaž Porekar, foto: Saša Kapetanovič