Test: Suzuki Baleno 1.2 VVT Deluxe

Zahtevnejši novinarji Avto magazina bi z usti, polnimi potice, povedali kakšno pikro o tem avtomobilu, ki je imel v prometnem dovoljenju kot državo proizvajalko zapisano kar Indijo, po drugi strani pa bi moral sorodnike med srkanjem omamnega čaja (saj nisem napisal kuhanega vina, kajne?) poslušati o prednostih Balena. Najbrž bi imeli vsi prav.

Novi Baleno nima samo bolj zanimive oblike karoserijskih oblin, kar so po angleško poimenovali Liquid Flow, in je zato najbolj izpoveden prav na fotografijah, temveč se lahko pohvali tudi s sodobnejšo platformo. Zaradi modernejše tehnične konstrukcije je masa tega avtomobila manjša za kar 15 odstotkov, čeprav se v isti sapi pohvalijo, da je za kar 10 odstotkov bolj tog. Mogoče smo od lege na cesti pričakovali malce več, saj je zaradi mehkejšega podvozja in ekoloških gum vožnja po mrzlih okoliških ovinkih zahtevala nekaj več pozornosti, vendar smo bili navdušeni nad natančnim in mehkim menjalnikov. Resda je 1,2-litrski motor, ki zagotavlja zmernih 66 kilovatov, povezan z zgolj petstopenjskim ročnim menjalnikom, kar pomeni malce preglasnih 3.400 vrtljajev pri avtocestnih hitrostnih omejitvah, vendar lahko mirno povemo, da je mehanika dobra. Stopalke so natančne, menjalnik pa kliče po prijetnem delu desnice, kar je pri umirjenih Suzukijih vedno pogostejša lastnost.

Zanimivo, kljub manjši zunanji dimenziji je presenetljivo veliko prostora na zadnjih sedežih pa tudi prtljažnik, ki se bohoti s 355 litri, je primerno velik. Zato zgolj petstopenjskemu menjalniku navkljub poraba goriva v mrazu ni bila razočaranje, saj smo z večinoma mestno vožnjo med testom porabili okoli 6,4 litra, na normnem krogu pa namerili kar 5,2 litra. No, do tega rezultata smo prišli po kratkem preračunavanju na bencinski črpalki, saj je potovalni računalnik pokazal še bolj optimistične številke, porabo manj kot pet litrov na 100 prevoženih kilometrov, vendar klasičnemu računanju vseeno bolj zaupamo. Verjamemo pa, da so kljub višji kompresiji v motorju (naslednik Swiftovega motorja enake prostornine!) porabo ukrotili predvsem po zaslugi majhne mase. Le pokukajte v naše tehnične podatke!

Čeprav smo v našem testnem avtomobilu našteli še več zanimive opreme, beri 16-palčna aluminijska platišča, ksenonske žaromete, dodatno gretje sprednjih sedežev, pametni ključ, za dotik občutljivi sedempalčni osrednji zaslon, navigacijo, povezljivost s pametnim telefonom Apple CarPlay in MirrorLink, aktivni tempomat in, lahko bi rekli po nemško urejeno, pritrdišče Isofix, smo kdaj tudi zavihali nos. Material v notranjosti ni več v ponos sodobnemu avtomobilu, pametni ključ ukazuje samo vstopu oziroma izstopu potnikov ter zagonu motorja, ne pa tudi prtljažniku, pogrešali smo osvetljen zaprti predalnik pred sovoznikom. Dve zelo staromodni palični stikali, ki štrlita sredi instrumentne plošče, nista ravno ponos pa tudi usnjen volanski obroč ima dodatna stikala pod prečkama, kar ni moderno niti pregledno ali uporabno. Toda vse zadeve delajo in z nekaj vaje vedno manj motijo.

Suzukiju Balenu lahko marsikaj očitamo, vendar tudi veliko pohvalimo. Ko smo se s prijatelji in sorodniki poslavljali, smo seveda znova pokomentirali avtomobil, ki je poln V-oblik: poglejte samo masko ali sredinsko konzolo! Ali to pomeni victory oziroma po naše zmaga, ne vemo, so pa moji starejši obiskovalci takoj povedali, da sploh ni slab. Res je, mogoče bi ga za drugi družinski avtomobil lahko imeli tudi mi. Hm, počakajte malo, je bil čajček preveč močan ali smo mi že tako stari? Nič od tega, res ti sčasoma priraste k srcu.

besedilo: Aljoša Mrak · foto: Saša Kapetanovič