Ta avto piha na duše starih spominov in mladih sanjačev

Priljubljena ikona 20. stoletja, obujena, da dregne nostalgično žilico nič hudega slutečih potrošnikov. Da piha na duše starih spominov in mladih sanjačev, ki verjamejo, da so najboljši časi že mimo. Se sliši znano? Drzna strategija avtomobilskih (in tudi drugih) oblikovalcev 21. stoletja se je obrestovala že ničkolikokrat. Novodobni Mini, Fiat 500, Land Rover Defender … tudi pri Volkswagnu so to strategijo že preizkusili s hroščem. Ko zmanjka izvirnih idej ali nezapolnjenih dobičkonosnih vrzeli v modelni paleti, sežeš po predalu zgodovine in iz njega potegneš najbolj modno ter komercialno uspešno stvaritev domačega oblikovnega portfelja.

Potrošniške navade so namreč z lahkoto nadzorovane brez potrošnikovega zavedanja. Ker je v poplavi novih avtomobilov in oglaševalskih vsebin iz vsake žareče naprave vse težje izstopati, je treba seči po kakšnem razpoložljivem triku za nekaj dodatne pozornosti. V avtomobilskem svetu je ta strategija postala nostalgija. Ta je v električni dobi še toliko bolj izrazita, saj se je vse težje razlikovati in pohvaliti s tradicionalnimi vrlinami vozniških občutkov in dinamike, zato je kupcu treba prodati idejo, zgodbo in življenjski slog.

Prva naloga – uspešna. »Vav, je to novi Bulli?« pravi mimoidoči. »Videti je kot risani junak!« je dodal drugi. Pozornosti mu ne manjka. Predvsem se ta pozornost zdi pozitivna in Buzzova prisotnost na cestah zelo dobrodošla, saj opazovalci to počnejo z nasmeškom na obrazu. Obrazi so veseli, presenečeni, na trenutke začudeni in imam občutek, da včasih tudi rahlo posmehljivi. Vsaj dokler je na naših cestah še nov in redek pojav, se po mojih izkušnjah ljudje za njim obračajo pogosteje kot za kakšnim živobarvnim italijanskim športnikom.

Radodarne dimenzije mu niso v napoto

Sicer ga ni lahko zgrešiti. Na cesti je dominantna pojava, predvsem v odličnih dvobarvnih shemah, ki izrazito poudarijo silhueto ter nagajiv nasmešek sprednje maske. Upam, da bo pestra barvna paleta spodbudila tudi kupce, da izkoristijo potencial igrivih oblikovnih potez. Namreč Buzz, ki sem ga videl v enobarvni sivi poslikavi, ni oddajal niti kančka navihane karizme dvobarvnega Bullija. Poleg oblikovnih potez pozornost pritegne tudi velikost. Lahkotna in prostorsko učinkovita zasnova originalnega T1 je seveda stvar preteklosti, predvsem po zaslugi širine in kar 1909 milimetrov višine, ki odigrata tudi veliko vlogo pri porabi električne energije, ampak več o tem kasneje. Optična prevara oblikovnih potez ga v izolaciji prikaže kot pravega velikana za naše ceste, čeprav je v resnici zelo obvladljivih dimenzij. Prilagodljiva namensko električna platforma MEB je omogočila učinkovito prostorsko pakiranje, kljub izjemno prostorni kabini pa v dolžino meri le dobrih 4,7 metra, celo manj kot Tiguan Allspace ali Passat.

Če k temu dodam še impresiven obračalni krog le 11,09 metra in izvrstno preglednost okoli voznika po zaslugi velikih steklenih površin, Buzz dobro zakrije svoje radodarne dimenzije in je preprost za uporabo tudi v mestnem središču. Kljub enoprostorski kombi obliki se mi zdi vredno poudariti, da Buzz nima prav nič »kombijevskega« DNK. No, razen pri vinjetah. Buzz spada v cestninski razred 2B, kar pomeni, da je treba za njegovo letno e-vinjeto odšteti 220 evrov. Zasnovan na platformi MEB ima enako mehansko osnovo kot sorodna ID.3 in ID.4 ter posledično vozne lastnosti osebnega avtomobila. Nič več neprijetnih presenečenj bočnega vetra ali nadležnega podkrmarjenja v krožiščih tudi v okviru hitrostnih omejitev – električni pogon je za vodljivost takšnega avtomobila prava revolucija.

Dinamična revolucija električnega pogona

Nižje težišče električnega pogona ga naredi umirjenega in stabilnega na avtocesti, okretnega in predvidljivega v mestu ter po zaslugi zadnjega pogona tudi agilnega in na trenutke celo zabavnega. Vedno dostopen navor in prožnost električnega pogona olajša sledenje vsakodnevnemu prometu brez neprijetnih zvočnih posledic napenjanja termičnega motorja. Sicer ga poganja že preizkušen pogon družine ID: elektromotor na zadnji osi z močjo 150 kilovatov (204 »konjev«) ter 310 njutonmetri navora, ki ga napaja akumulatorski sklop z neto zmogljivostjo 77 kilovatnih ur. Pospešek do 100 kilometrov na uro naj bi trajal dlje od desetih sekund, a se v resnici občuti precej bolj atletsko, kot govorijo številke. Kot sem ugotovil, pa številke varajo tudi pri porabi in dosegu.

Poraba me ni presenetila, samo razočarala. Dve toni in pol mase ter aerodinamične lastnosti manjšega stanovanjskega bloka pač ne delujejo v njeno korist. Prav tako izbira pnevmatik. V tem primeru Continental WinterContact TS 870P, ki niso namensko ustvarjene za električna vozila. Moja povprečna poraba se je gibala okoli 28 kilovatnih ur na sto prevoženih kilometrov, kar pomeni manj kot 300 kilometrov električne avtonomije. Brez odvečnih potnikov, težkega tovora ali zahtevnega ogrevanja – zunanja temperatura se je med preizkusom porabe gibala okoli desetih stopinj. Če vštejem še vpliv teh dejavnikov, ki so pri uporabniških navadah takšnih avtomobilov neizbežni, bi na smučarskem izletu Buzz imel resno težavo preseči pomilovanja vrednih 200 kilometrov z eno polno baterijo. Pri čemer se vprašam – mar ni to povsem v nasprotju z ideologijo praktičnega kombija?!

Seveda je, pa vendar je realnost žal drugačna. No, nekaj bodo sčasoma pripomogle programske posodobitve po zraku, s katerimi so se pri skupini Volkswagen preizkušeno že dokazali pri dosegu ID.5 in Enyaqa. Nekaj malega bi dodala tudi izbira varčnejših pnevmatik, ki jih vseeno odsvetujem. Izguba v dosegu ne naredi kritične razlike, »normalne« pnevmatike pa se obnašajo bolje. Imajo boljši oprijem, boljšo vodljivost in nudijo več udobja, ki ga pri težkih električnih avtomobilih velikokrat pogrešam. A pri Buzzu ga nisem, vzmetenje in blažilnike pa so naravnali tako, kot si to tudi želim.

Udobno, brez neprijetnih vibracij na več zaporednih grbinah ali čvrstih udarcev pri globokih luknjah. K temu je seveda veliko pripomogla pravilna izbira kombinacije pnevmatik in manjših 19-palčnih platišč. Nad udobjem sem bil pozitivno presenečen. Kljub ne najbolj naklonjenim aerodinamičnim lastnostim je odlična tudi zvočna izolacija in ko sem se udobno namestil v vozniški sedež, s komolci na letalskih naslonjalih ob sedežu, je Buzz deloval kot odličen potovalni stroj.

Prijetna kabina še vedno nekoliko od pričakovanega

Počutje v kabini je namreč izvrstno. Svetel in zračen ambient z okrasnimi elementi, ki se ujemajo z izbrano barvo karoserije. Oblikovnih podrobnosti je veliko, prav tako uporabnih odlagališč in priročno postavljenih polnilnih mest za elektronske naprave. Materiali so prijetni in v dobri meri tudi reciklirani, ambientni materiali se zdijo dovolj trpežni za aktiven življenjski slog in po zaslugi zanimivih ­tekstur tudi sprejemljive kakovosti. Veseli me, da so oblikovalci namenili enako mero pozornosti tako notranjosti kakor zunanjosti. Visok položaj za volanom vliva samozavest, odlična preglednost olajša tesnobo pred manevriranjem v mestnih središčih, pilotska naslonjala za roke in tišina futurističnega pogona pa poskrbita, da je premagovanje kilometrov še bolj prijetno.

A žal se mi zdi, da jim je po vseh oblikovnih podrobnostih zmanjkalo časa, energije ali pa denarja za razvoj preostanka kabine. Nekaj negativnih točk si prisluži zaradi nerodne ergonomije, ki pesti praktično vse člane družine ID. Uporabniška ­(ne)prijaznost infozabavnega sistema je še vedno prava nočna mora, prav tako nadležna so tudi senzorska stikala na volanu, za katera so že obljubili, da jih bodo sčasoma odstranili. Menjalnik zdaj upravlja desna obvolanska ročica, zato so se vse druge naloge (upravljanje brisalcev, smerokazov ipd.) preselile v levo obvolansko ročico, kar sicer ni nerodno, vendar zahteva prilagajanje mišičnega spomina.

Glede prostora v zadnjem delu ni skrbi. Na zadnji klopi se lahko udobno namesti tudi velikan, dostop pa olajšajo bočna drsna vrata (za doplačilo električna, kot v primeru testnika), ki omogočijo dostop tudi na najbolj ozkih parkirnih mestih. Predvsem navduši prtljažni prostor s 1121 litri prostora pri postavljeni zadnji klopi. Ob podrtem naslonjalu se ta prostor poveča na 2205 litrov. Če doplačate prilagodljivo dvojno dno na aluminijastih vodilih, je dno povsem ravno in z več kot dvema metroma razdalje med sprednjima sedežema ter prtljažnimi vrati omogoči tudi udobno mesto za kampiranje. Prostorska učinkovitost enoprostorske zasnove zares osramoti vsak SUV in Buzz je še en dokaz, da so bili enoprostorci vedno najboljša rešitev za družino. Pomanjkanje »kul« faktorja, ki jih je obsodil na propad, pri Buzzu ni težava. Težko se spomnim kakšnega SUV, ki bi bil v tem trenutku tako pozitiven, zanimiv, moden in zaželen. Vsekakor je Buzz dovolj preprost za vsakdanjo uporabo, predvsem pa dovolj vozniško uglajen, da ga lahko brez težav primerjam s podobno velikimi modeli SUV. Tako mu opravičim tudi v izolaciji precej visoko ceno. Morda bosta ravno Buzz in elektrika začela drugo vstajenje enoprostorcev. Že sem začel sanjati, kako bi ga lahko predelal v domačo »Californio«. Opremil bi ga z vzmetnico, osnovnimi potrebščinami za kampiranje in se odpravil na izlet proti Islandiji.

Kriza identitete

Potem pa sem se spomnil, da mu manjka še nekaj dobrot. Zadnja klop je sicer drsna, vendar ni sestavljena iz posameznih sedežev, ki bi jih lahko prestavljal, obračal po kabini ali preprosto odstranil, ko bi potreboval več prostora, kakor mi je v takšnem avtu že skoraj samoumevno. Še več: ni tretje klopi, zato sprejme največ pet potnikov. Če vas to res moti, počakajte, sedemsedežnik prihaja! Prav tako še nista na voljo toplotna črpalka ter panoramska streha. Dva dodatka, ki bi v takšnem avtomobilu morala biti že malodane serijska. Težave z dobavo in podobni izgovori. Vlečna kljuka zmore obvladati le 1000 kilogramov in še kaj bi se našlo. V resnici njegove pomanjkljivosti niso kritične, a ko ga primerjam z iznajdljivostjo in uporabniško prijaznostjo termično gnanega sorodnika Multivana, me vendarle malce začudijo (vsaj). Tako kot velja za številne Volkswagne zadnjih let – ima veliko prostora za preproste izboljšave, ki bi ga naredile veliko boljšega in primernega za široko ciljno publiko, kot v tem trenutku je.

Težko se spomnim kakšnega modela SUV, ki bi bil v tem trenutku tako pozitiven, zanimiv, moden in zaželen.

Ko karoserija omogoči številne prostorske prednosti in rešitve, se mi zdi zamujena priložnost, da takšnih priročnih trikov ne ponudijo vsaj na seznamu dodatne opreme, s katerimi bi izkoristili potencial kombi zasnove in ga naredili bolj uporabniško prijaznega ter celostno izpopolnjenega, kot jim je to uspelo pri vrhunsko dodelanem Multivanu. Ker so z njim dokazali, da to razumejo in znajo, verjamem, da bodo te izboljšave sčasoma pricurljale tudi do Buzza, ko se ponudbi pridružijo še druge izvedbe. Na seznam dobrot za doplačilo pridejo štirikolesni pogon, močnejši elektromotorji in večja baterija. Na poti sta podaljšana različica s sedmimi sedeži in avtodomarska izvedba, ki jo običajno poznamo pod oznako California. Vendar jih v tem trenutku še ni, jaz pa lahko ocenim samo to, kar mi ponudi testno vozilo.

Res je, objektivna dejstva lahko pri lastništvu avtomobila hitro postanejo nepomembna. Ko sem ob prihodu v garažo vsako jutro zagledal Buzzov nasmešek, se mi je dan začel nekoliko bolje. Je pozitiven lik, ki se mi je hitro priljubil. Čustveni elementi nostalgije mu seveda gredo v prid, prav tako oblikovne poteze risanega junaka in pozitivna pozornost mimoidočih. Ampak pri oceni moram ostati nepristranski, zato se ne morem izogniti občutku, da dejavnik nostalgije in čustev zakrije nekaj pomanjkljivosti tega avtomobila s stališča uporabnosti in prestiža, predvsem pa dosega. Je potovalni stroj za aktiven življenjski slog in velike družine, ki pa ne mara dolgih potovanj, ekstremnih aktivnosti ali velikih družin. Zato se bojim, da bo po začetnem navdušenju marsikaterega kupca pustil ravnodušnega. Ko bi le bil Multivan na zunaj tako zanimiv …

Užitek v vožnji

Nizko težišče, pogon zadaj in odzivnost električnega pogona omogočajo nadzorovano pretiravanje, ki lahko že pri zmernih hitrostih nariše nasmešek na obraz. Tišina pogonskega sklopa pa se odlično poda sproščenemu vzdušju v kabini in prinese še več zadovoljstva na daljših izletih.

Preberite še: Ugibanj je konec. To je Volkswagnova prihodnost!

Morda vas zanima tudi ID.Buzz v video testu: