Po prvih dveh tednih uporabe osnovne različice malega mestnega pozerja vam lahko zaupamo, da ima tale fotka dvojno sporočilnost.
Audi A1 se je uredništvu pridružil za daljši čas, da ga bomo lahko izdatno secirali in v revijo ter na splet (na avto-magazin.si je že odprt nov blog!) servirali vse njegove svetle in temne plati. Pretiravamo – vse morda res ne, saj bi za to morali z avtomobilom prevoziti vsaj približno 300.000 kilometrov in ga potem razstaviti do zadnjega vijaka … A po treh mesecih uporabe avtomobilist vseeno lahko pove več in izjave argumentira z večjo težo.
Medtem ko smo konec lanskega leta takoj ob prihodu novinca na trg testirali A1 z 1,4-litrskim bencincem in s samodejnim menjalnikom DSG, je tale Enica opremljena z 'le' 1,2-litrskim motorjem TFSI, ki ob pomoči neposrednega vbrizga in turbopuhala zmore 86 'konjev'. Tudi oprema Ambition je brez dodatnih 'cukrov', kot so tempomat, stikala na volanskem obroču, navigacija, samodejna klimatska naprava in modrozoba povezava. Kaj, nima bluetootha?
Da, lahko bi rekli, da je tale Audi precej oskubljen – sploh če pomislimo, da gre za Audija. Vsaj povezavo z mobilnikom in 'komande' na volanu bi lahko imel ... Se pa ta odsotnost opreme močno pozna pri evrskem znesku, saj se cena takole gnanega in opremljenega začne pri 18.070 evrih. Kar še vedno ni malo za ta velikostni razred, je pa malo za – Audi.
Namreč ko človek sedi za volanom s štirimi krogi, je občutek kljub odsotnosti prej omenjenih dodatkov na višji ravni, kot če bi sedel v, recimo, Volkswagnovem Polu. 'Krivi' so odlični sedeži, dobri materiali, kakovostna stikala in prijeten dizajn. Morda nekaj več barvitosti (ali pa vsaj elementov kovinskega videza) na armaturni plošči res ne bi škodilo, vsaj če pomislimo, kako bahaška je zunanja pločevina.
Srebrna loka od pokrova motorja do prtljažnih vrat sta dobra pogruntavščina. Zanimivi, a vseeno nemško zadržani zunanjosti dodata nekaj tiste igrivosti in unikatnosti, ki jo mestna igrača, kot je A1, skoraj mora imeti. Pomislite na Minija, Citroëna C3 … Prav takega je v reklamnem filmu vozil tudi Justin Timberlake (le da je njegov, ugibamo, imel bluetooth) in prav tako izbiro priporočamo vsem, ki razmišljate o nabavi. Brez srebrnih lokov in v črni, sivi ter temno modri barvi je A1 pust, rdeč s srebrnimi dodatki pa zanimiv in všeč našim boljšim polovicam (sporočilnost fotografije, prvič).
Kaj smo ugotovili po prvih dva tisoč prevoženih kilometrih? Da je TFSI ob nežni desni nogi varčen (v času utekanja se je na relacijski vožnji ustavila pri 5,8 litra na sto kilometrov), da je moči in navora (160 Nm že od 1.500 vrtljajev!) za dobro tono težak avtomobil in neprezahtevnega voznika dovolj. Da se petstopenjski menjalnik pusti lepo prestavljati in da se le pri prestavljanju v vzvratno prestavo včasih upira (vedite, da tehnika še ni dobro utečena).
Da si kombinacija volanskega mehanizma z zelo dobrimi povratnimi informacijami in športno naravnanega podvozja zasluži petico, če vam diši športna vožnja, in le dobro dvojko, če bolj kot na dober 'filing' stavite na udobje: A1 na grbinasti cesti potnike stresa kot kozličke na kesonu pickupa (sporočilnost fotografije, drugič). Starejši del uredništva se že zmrduje nad udobjem za vsakodnevno rabo. Tudi prav.
Več o dogodivščinah A1 in njihovih potnikov v prihodnjih Avto magazinih in na spletnem blogu. Potrudili se bomo biti zanimivi in informativni.
Besedilo: Matevž Hribar
Foto: Matevž Hribar, Saša Kapetanovič