Test: Geely Atlas PRO Flagship - Novinec v zrelih letih

Ko gre za zaupanje znamki, Geely v Slovenijo že prihaja z začetnim kapitalom. In sicer kot podjetje, ki od 2010 uspešno in spoštljivo krmari avtomobilsko operacijo znamke Volvo. Podjetje Geely sicer obstaja od leta 1986, avtomobile svoje znamke pa izdelujejo od leta 1997.

Zato tudi Geely pri nas zastopa podjetje KMAG, zaenkrat z dvema modeloma. V redni ponudbi pravzaprav le z manjšim in novejšim Coolrayem. Če namreč razmišljate o Atlasu, se ne boste smeli predolgo obotavljati. Enkratna zaloga vozil, ki je bolj po spletu okoliščin in s posamično homologacijo pristala v Sloveniji, gre menda počasi proti koncu.

Na pogled konkreten, spodoben in nevpadljiv SUV - v kabini veliko prostora na račun prtljažnika

Z izjemo nekaterih kromiranih ali kromu podobnih insertov (uporaba kroma je z letošnjim letom namreč na avtomobilih prepovedana) me na njem nič ne zmoti. Verjamem, da bo znal to marsikdo ceniti. Sicer je očitno, da ne gre za nov model - na cestah je od 2016, trenutno podobo pa je dobil predlani. Ampak ja, izgleda dostojno! Predvsem pa se zdi robusten in konkreten za svojo ceno. V dolžino meri 4,544 metra, širok je 1,713, visok pa 1,831 metra.

V notranjosti je vtis podoben. Ob zajetni in visoki armaturni plošči imam kvaliteten in prijeten SUV-jevski občutek. Materiali so povprečni, nič pa ni moteče ceneno. Sedim dobro in udobno, sedež ni temeljito nastavljiv, ima pa dovolj dolg sedalni del in izrazito bočno oporo. Malenkost me zmoti preveč položno postavljen volanski obroč.

Na sprednjih sedežih sem torej dobil vtis precej velikega avtomobila, na zadnji klopi je predvsem ogromno prostora za noge (poreklo, seveda!). Žal tudi na račun prtljažnika, ki meri le 378 litrov, kar je primerljivo le s kombilimuzinami segmenta C. Pod dnom tudi ni dodatnega predala. Po velikosti primerljiva Kia Sportage, ki v tem smislu v razredu prednjači, ima na primer 591 litrov prostora, kar je ogromna razlika. Tudi MG HS premore 70 litrov več.

Solidna osnovna uporabniška izkušnja s pomanjkljivim infozabavnim sistemom

Uporabniška izkušnja je še kar enostavna, osnovna zasnova je stara že osem let in dovolj funkcij je dosegljivih prek fizičnih stikal. Tu in tam najdem kakšno nenavadno rešitev. Tudi znotraj infozabavnega sistema, ki je eden manj prepričljivih elementov Atlasa. Tu se vidi, da imajo na Kitajskem včasih pač svoje ideje in da Atlas ni bil namenjen Evropi.

Radijski sprejemnik ne prikazuje RDS-a, niti naslovov postaj ne - ja, spet se boste morali na pamet učiti frekvence. Za CarPlay ali Android Auto povezljivost pa je treba priklopiti kabel in uporabiti dodatno aplikacijo CarbitLink. Je pa na prvi strani bližnjica za praznjenje delovnega pomnilnika. Pomembno! Oprostite sarkazmu.

Sta pa to tudi edini kaprici, ki zares bodeta v oči, a bosta za marsikoga pač precej pomembni. Morda omenim še konzervativne odzive klimatske naprave. Pri običajno izbranih 21 ali 22 stopinjah se namreč v avtu potim. Še kar zanimivo, glede na to, da je Geely sprva izdeloval dele za hladilnike. Ampak potem pač nastaviš na 18 stopinj in problem je rešen. In še ena moteča malenkost - ročica menjalnika s stikalom P na vrhu je kot nalašč postavljena tako, da na njej med brskanjem na zaslonu počiva roka. Stikalo potem seveda velikokrat pomotoma pritisnem.

Volvov trivaljnik zna biti uglajen in pusti ugoden vtis

Atlas PRO ima pod pokrovom Volvov prisilno polnjen bencinski trivaljnik z 1,5 litra prostornine (edina izbira), 132 kilovati moči (177 KM) in 255 Nm največjega navora. Testni avtomobil v blago elektrificirani različici Flagship pa moč na vsa štiri kolesa prenaša prek sedemstopenjskega samodejnega menjalnika.

Trivaljniki s križanci Atlasove velikosti morda res ne gredo najbolje skupaj. Ampak to je prefinjen motor. Prijetno tih je predvsem v spodnjem območju vrtljajev in od tam tudi solidno povleče. V višjih vrtljajih mu potem nekoliko zmanjka sape, kar pride do izraza predvsem na kakšnem avtocestnem klancu ali pri prehitevanju, ko menjalnik ob pritisku stopalke za plin prestavi navzgor brez pravega učinka.

Tudi menjalnik sicer deluje udobno in dovolj hitro. Z blago hibridno pomočjo speljuje eleganantno, počasnejši je pri ustavljanju in hitrem ponovnem speljevanju. Morda boste manj zadovoljni s porabo goriva. S precej avtoceste in regionalke sem povprečno porabil 8,5 litra na 100 kilometrov. V mestu potem hitro naraste na 10.

V vožnji veliko tistega, kar iščem pri umirjenem družinskem avtomobilu - za razumno ceno

V vožnji je Atlas sicer zadovoljivo sofisticiran in udoben. Vzmetenje je na mehkejši strani in podvozje se mi zdi primerno nastavljeno za umirjen družinski avtomobil s potovalnim potencialom.  Pri udobju zagotovo pomagajo tudi zmerna 18-palčna platišča z visokopresečnimi pnevmatikami.

Če ga uskladim s pričakovanji, kompromis na drugi strani ni prehud, ko gre za nagibanje karoserije v zavojih in zanesljivost vodljivosti. Hvalim potem še dovolj tiho podvozje, medtem ko je piša vetra pri avtocestnih hitrostih nekoliko več. Izkušnja je lahkotna in udobna torej. Dvignjen palec!

Še posebej, če upoštevam ceno. Atlas PRO s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom stane namreč 32.990 evrov (na to ceno oglašujejo še popust v višini treh tisočakov). Za to ceno je potem tu še soliden nabor opreme - radarski tempomat z osnovnimi asistenčnimi funkcijami (nima opozorila za mrtvi kot), 360-stopinjski sistem kamer (med preizkusom kamera tu in tam ni delovala, slika je sicer kakovostna), pa potem električno nastavljiv voznikov sedež na primer in brezžično polnjenje telefona. Velik del te opreme je sicer na voljo že v različici Luxury, ki stane 28.990. Solidna kupčija torej.

Preberite še:

• Nemški avtomobilski proizvajalci v cenovni vojni s kitajskimi, kdo bo zmagovalec?