Test: Jaecoo 7 SHS - Tisti zanimiv SUV iz jumbo plakatov

Med kitajskimi proizvajalci so v zadnjem času priljubljeni priključni hibridi oz. tako imenovani “superhibridi” z zmogljivim električnim pogonom in izrazito “električno” izkušnjo, medtem ko bencinski motor v pogonu ostaja zavoljo konvencionalnosti. In eno tovrstnih rešitev ima tudi Jaecoo, še čisto sveža znamka skupine Cherry, ki je četrti največji kitajski proizvajalec. Skupaj s sestrsko znamko Omoda je osredotočena na tuje trge in se na kitajskem ne prodaja. Kot nekakšen pilsner torej.

Tisti z najbolj burno domišljijo so Jaecoo 7 označili tudi že za “kitajski Range Rover”. Primerjava sicer ni povsem iz trte zvita, Chery je namreč na kitajskem dvanajst let proizvajal Evoque in Discovery (zgodba se letos zaključuje). Ampak nekje se je treba ustaviti. Res pa je, da gre za očitno zlahka prepoznaven in več kot zgledno oblikovan SUV, ki tudi v živo nima slabih strani. Na fotografijah se morda zdi celo večji kot v resnici, a dolg je natanko štiri metre in pol. Daljši od omenjenega Evoquea in enako dolg kot denimo MINI Countryman. Cena, pogon in poreklo ponujajo primerjavo z Leapmotorjem C10.

Notranjost združuje temeljito digitalizacijo z utilitarnim oblikovanjem

In prav tako očitno črpa navdih pri znamkah z “off-road” genetskim zapisom, kot je Land Rover. Seveda na lahkoten način. Zdi se kakovostna, vzdušje je solidno. Za volanom imam občutek, da vozim velik, robusten SUV. Volanski obroč je sicer velik in mi obenem ne sede najbolje v roko, položaj stopalk glede na volan pa se mi zdi le malo zamakjen. A nič hujšega. Še najbolj pa me moti vzvratno ogledalo z nenavadno širokim vidnim poljem. Široko je tako, da v njem skoraj vidim sovoznika. Težko se ga navajam in težko presodim razdaljo do avtomobila za menoj. Tudi zadnje steklo je precej nizko.

Velik osrednji zaslon (14,8 palcev) je postavljen pokončno, na sredinski konzoli je ob priročni površini za polnjenje telefona (ta je celo hlajena) še vrstica osnovnih fizičnih bližnjic, prestavna ročica je ob volanu, sicer pa je izkušnja trendovsko digitalizirana. Čeprav sam vmesnik ni najbolj dovršen, ima pa vsaj možnost Carplay ali Android Auto povezljivosti - z lepim prikazom in brez “dongla”. Žal potem iz zaslona sicer izginejo klimatske kontrole, ki jih je mogoče vedno priklicati s potegom navzgor. Oziroma dvema potegoma za razširjene nastavitve. Ampak če mene vprašate, je že en poteg preveč. In veliko sreče pri iskanju vklopa gretja zunanjih ogledal denimo - slednja nastavljam prek tipk na volanu.

Tudi Jaecoo je, kot smo od kitajskih proizvajalcev že navajeni, serijsko dodobra napolnjen z opremo. Sedeža, ki sicer nista temeljito, vseeno pa zadovoljivo nastavljiva in udobna, imata ob gretju tudi funkcijo prezračevanja. Na zadnjih sedežih je dovolj prostora tudi za udobno potovanje odraslih - ne sicer toliko kot v občutno daljšem Leapmotorju C10 denimo. Dno je ravno, a je sredinski sedež trd in manj udoben. V prtljažniku je potem 412 litrov prostora (bencinska različica ima 500 litrov), kar je na spodnji meji povprečja SUV-jev primerljive velikosti, a približno enako kot v omenjenem Leapmotorju. Gre za kompromis pri priključnih hibridih z veliko baterijo (in prav tako velikim rezervoarjem). Zadnja klop se deli v razmerju ene proti dvema tretjinama in v smislu prilagodljivosti so možnosti osnovne.

Superhibrid z "električno" izkušnjo in brez menjalnika z zobniki

Ima zmogljiv električni pogon s 150 kilovati moči (204 KM) ter 1,5-litrski bencinski motor, ki zmore še 105 kilovatov (143 KM). Res pa je, da ima Jaecoo 7 za kakšno tretjino manjšo baterijo (18,3 kilovatnih ur) od cenovno primerljivega Leapmotorja C10 denimo in še precej manjšo od kakšnega Lynka 08, ki je sicer občutno dražji in v tem smislu res posebnež.

Všeč mi je, da za preklop na električni način samo pritisnem na velik gumb. Pri tem sistem preklopi nazaj v hibridni način še daleč preden je baterija prazna, zato je električni doseg težko izračunati na kapaciteto baterije. Ga je pa dovolj za nekaj dni mestnih in primestnih premikov - med 60 (avtocesta) in 90 (mesto) kilometri denimo. Ne boste pa z njim zares potovali na elektriko, čeprav lahko na elektriko pelje s 140 kilometri na uro in ga je mogoče polniti tudi na enosmernem toku - z največ 40 kilovati moči, medtem ko se na izmeničnem toku polni z največ 6,6 kilovata moči.

Pogon sicer nima klasičnega menjalnika z zobniki, pač pa integrirana enota z dvema električnima motorjema s pomočjo sklopk le preklaplja med različnimi načini delovanja. Bencinski motor pretežno deluje kot generator in s polnim 60-litrskim rezervoarjem je doseg dizelski. Pri dovolj visoki hitrosti, kjer je električni pogon manj učinkovit, pa lahko sprednja kolesa poganja tudi neposredno. Ko baterije nisem polnil, je Jaecoo na avtocesti povprečno trošil 7,5 litrov goriva na 100 kilometrov. Po mestu in primestju med 5 in 6.

Kakšno četrtino kapacitete baterije torej vzdržuje za manevrski prostor pri ekonomičnosti in navsezadnje tudi udobju. Izkušnja pri pospeševanju je namreč večino časa podobna električnim avtomobilom in moči je dovolj za odločne premike z mesta. Podatek o sistemskih 225 kilovatih je sicer potrebno vzeti v kontekstu zasnove in delovanja pogona. Do stotice potrebuje osem sekund in pol. Bencinski motor se potem požene pritajeno, vse skupaj poteka udobno in tudi na avtocesti potem ni utrujajočih glasnih izletov v vrtljaje kot denimo pri Leapmotorju C10.

Podvozje ne dosega občutka sofisticiranosti pogona

Ne rečem, da vožnja ni udobna, z ležečimi ovirami denimo lepo opravi, ampak potresavanju (predvsem zadnje osi) in nemiru v vožnji čez zaporedne grbine se se pogosto pridruži spremljava ropotanja pokrova prtljažnika. Na odprti cesti še kar uravnoteženo in zadovoljivo opravi z zavoji, čeprav krmiljenje ni najbolj natančno, težko pa ohranja zbranost pri navpičnem gibanju čez večje neravnine. Vendarle boste ob zmernih pričakovanjih z njim udobno potovali.

Težave imam potem še z delovanjem voznega asistenta. Vsako menjavo voznega pasu ali poseg v smer vožnje, ki je v nasprotju s tem, kar želi sistem za ohranjanje voznega pasu, spremlja pisk in opozorilo o izklopu voznega asistenta. To je nekaj, česar v času testa nisem znal povsem razumeti. Tudi opozorila o nepozornosti so lahko kar invazivna, a vendarle v tem smislu med rojaki ni najbolj naporen.

A tako asistenčne opreme kot udobja je v edinem paketu opreme - torej po principu vzemi ali pusti - za slabih 36 tisočakov veliko. Jaecoo 7 pa je obenem na Euro NCAP testu osvojil vseh pet zvezdic in dobil dobre ocene tudi za asistenčne sisteme.