Test: KIA Cee´d 1.6 CRDi (94 kW) EX Maxx

Kdor je hotel Kio spodnjega srednjega razreda, je mošnjiček verjetno že odprl. In to za bistveno manj denarja, kot ga pri Kii zahtevajo za novi model Cee'da. Lahko pa pogledamo z druge strani in rečemo: veliko kupcev je bilo s prejšnjo Kio zadovoljnih, zato bodo prav gotovo najprej zavili v njihov prodajni salon, da si ogledajo najnovejšo ponudbo.

Pustimo prodajno-marketinške zagate in se raje posvetimo avtomobilu. Oblikovan v Nemčiji in izdelan na Slovaškem je po prvih odzivih prav gotovo zadetek v polno. Oblikovalci, ki jim kraljuje slavni Peter Schreyer, so karoserijske poteze zrisali precej dinamično, kar dokazuje tudi količnik zračnega upora zgolj 0,30. To je za desetino boljši rezultat od predhodnika, ki ga lahko pripišemo tudi povsem ravnemu dnu. Prednji žarometi 'gledajo' zelo jezno, prav tako so v športnem duhu (ali bi morali napisati varčevalnem duhu?) za dnevno osvetlitev zadolžene LED-diode.

Ne smemo namreč pozabiti, da sta si Hyundai i30 in Kia Cee'd veliko bolj podobna, kot so pri zastopnikih pripravljeni priznati. In med omenjenima tovarnama naj bi imela Kia nalogo bolj razvajati dinamične, mlajše voznike, medtem ko naj bi pri Hyundaiu poskrbeli bolj za umirjene, da, lahko bi rekli tudi starejše ali celo konservativnejše. Toda prav z novo Hyundaievo oblikovalsko politiko se mi zdi, da je ta nekdaj zelo izrazita ločnica zamegljena: tudi novi Hyundaii so dinamični in nemalokrat celo lepši. Med testom novega i30, ki smo ga objavili v 12. letošnji številki, se je kar precej znancev strinjalo z mojim mnenjem, da je celo lepši kot njegov korejski brat. In med njimi so bili tudi mladi, ne samo sivolasi kot mi ...

Zaradi tesne sorodnosti zato svetujemo, da najprej preberete test Hyundaia. Že konec maja smo zapisali, da je avtomobil izredno prijazen do uporabnika, z udobnim podvozjem, izvrstno zvočno izolacijo in menjalnikom, ki kot po maslu pada iz prestave v prestavo. Že takrat smo na papir izlili vse, kar novinec prikliče: od ljubezni (udobje) do slabe volje, ker je pot inženirjev do zagotavljanja užitkov med zahtevnejšo vožnjo še dolga. Na srečo smo takrat imeli 1,6-litrsko bencinsko različico, tokrat pa nas je razvajal 1,6-litrski turbodizel.

Želite najprej konec? Medtem ko je bil bencinski motor veliko bolj prijazen do voznika, saj je povzročal manj trušča in imel večji razpon uporabnega območja vrtljajev, je turbodizel izstopal po navoru (čeprav je treba 'zadeti' prave vrtljaje, saj če turbopuhalo s spremenljivo geometrijo (!) ne pomaga, je motor z neposrednim vbrizgom goriva prek skupnega voda zaradi manjše prostornine precej slabokrven) in manjši porabi (čez palec bi rekli, da je poraba za tretjino manjša).

Pri polni založenosti ali pri prehitevanju se nam je malce tožilo po dvolitrski prostornini, sicer pa je skoraj pol litra manj popolnoma dovolj za umirjeno križarjenje po tako in tako preveč prometnih slovenskih cestah, kjer 'inkasanti' čakajo z radarjem za vsakim ovinkom. Toda še vedno ostaja dvojec i30 in Kia Cee'd zelo dobro zvočno izoliran avtomobil, ki z mehkobo upravljanja tako volanskega obroča kot stopalk in prestavne ročice naravnost navdušuje. Malce smo še vedno skeptični glede električnega servovolana, ki zagotavlja tri možnosti: Sport, Normal in Comfort.

Srednja možnost je seveda najboljša, saj je funkcijo Comfort pametno uporabljati le v mestnih jedrih ali na nagnetenih parkiriščih, medtem ko te Sport pelje žejen čez vodo. Športnost, to vsi dobro vemo, ni samo trši servovolan, zato bodo morali tako pri Kii kot pri lastniku Hyundaiu še kdaj zapeljati na Nürburgring in upoštevati želje izkušenih testnih voznikov, saj dodatek, poimenovan Flex Steer, ni dovolj. Tu je Ford Focus še vedno na prestolu in celo Opel Astra ter odhajajoči Volkswagen Golf sta boljša. Morda pa bodo napako popravili pri športnih različici?

Za udobje najprej poskrbijo posamično vpeta prednja in zadnja kolesa, spredaj seveda vzmetni nogi McPherson s pomožnim okvirjem, zadaj prostorska prema s štirimi prečnimi in dvema vzdolžnima vodiloma, večji kolotek v primerjavi s predhodnikom (spredaj 17 mm, zadaj kar 32 mm!), za 45 odstotkov boljša vzvojna trdnost karoserije in seveda več prostora za glave, noge in ramena, na koncu pa seveda pridemo do bogate opreme.

S paketom EX Maxx ne morete zgrešiti: to je najbolje založena različica, ki ponuja od pametnega ključa do kamere na zadku, od sistema polsamodejnega parkiranja do pomoči pri vožnji po voznem pasu ... Mogoče le majhna pripomba: pri Hyundaiu so zaslon vzvratne kamere postavili v vzvratno ogledalo, kar se nam zdi kljub skromnejšemu prikazu boljša rešitev, prav tako se nam zdijo gumbi na volanskem obroču pri i30 bolj priročni. Sicer pa moramo pri Cee'du pohvaliti grafiko v osrednjem delu glavnega merilnika – res so se potrudili in res ga je prav užitek opazovati.

Če predpostavljamo, da je nova Kia Cee'd daljša od predhodnika za 50 milimetrov, da ima ob isti medosni razdalji več prostora v potniški kabini in za 40 litrov večji prtljažnik, potem verjamemo, da je vse to šlo večinoma na račun večjih previsov. Spredaj sicer zgolj za 15 milimetrov, zadaj pa je kar 35 milimetrov več, kar pomeni, da so serijska parkirna tipala spredaj in zadaj ob športno oblikovani karoseriji bolj potreba kot pa modna muha. Drugače pa je prostora več kot dovolj tudi za družinska potepanja, ob selitvi narodov (morje, smučanje) pa lahko še vedno računate na strešni kovček.

Z več kot 23 tisočaki je Kia Cee'd daleč od ugodne cene predhodnika, vendar upoštevajte še, da je novinec tako po udobju, opremljenosti in sploh prijaznosti do uporabnika res veliko boljši. Ali so bile nekdanje nizke cene spodbuda ali prej ovira, pa bodo kmalu pokazale prodajne številke.

Tekst: Aljoša Mrak