Test: KIA Rio 1.2 CVVT EX Urban

Saj ni težko: oblika mora biti všečna, tehnika zanesljiva, opreme (predvsem varnostne) dovolj in cena sprejemljiva. Takrat bo avtomobil šel v promet, kot se temu reče.

Test: KIA Rio 1.2 CVVT EX Urban (foto: Aleš Pavletič) Aleš Pavletič
8. 3. 2012

Pri Kii očitno znajo. Pod budnim očesom Nemca Petra Schreyerja, ki se je podpisal pod obliko, in taktirko delnega lastnika Hyundaia pri njih v zadnjem času nastajajo zelo všečni avtomobili, ki so dovolj kakovostni in dobro opremljeni, da se seznam kupcev vsako leto daljša. Toda moti cenovna politika, ki se ni spremenila od negotovih prvih korakov na evropskih trgih s skoraj povsem nezanimivimi avtomobili. Resda kupci nimamo nič proti, če se oglašujejo nizke cene in popusti, vendar pa s tako politiko le stežka prepričaš morebitne interesente, da so zdaj avtomobili dovolj dobri, da bi si zaslužili še drug pogled, resnejšo obravnavo. Vedno imaš občutek, da gre za razprodajo, kar je za izdelke slabo.

In izdelku nič ne manjka. No, skoraj nič, lahko bi rekli nič pomembnega. In hkrati bi v isti sapi dodali, da tudi ni nič posebnega, vsaj v tehničnem smislu ne. Siva miš? Ne, prej zanesljiv sopotnik, ki ga bolj občuduješ zaradi trpežnosti in nezahtevnosti upravljanja kot pa zaradi užitka v vožnji ali ljubezni na prvi pogled. Skratka, pri obliki ni Alfa, pri tehniki pa ne BMW. Zunanja oblika je, če ne štejemo dokaj privlačne cene, glavni adut tega avtomobila, saj je skladen, lep, pravzaprav v tej močni barvi prav prijeten. Pri zunanjosti razen z lahkimi platišči ne razvaja z opremo, morda bi si vozniki pri Avto magazinu omislili še parkirna tipala, da bi odbijači ostali celi tudi v prenatrpanem mestnem središču. Od petih oprem, ki jih ponujajo pri tem osnovnem motorju, je EX Urban druga najprestižnejša, nad njo je le EX Style. Vendar pa ima najbogatejša oprema vse tisto, kar smo zares pogrešali, recimo že omenjena parkirna tipala, še mikavnejša 16-palčna kolesa, dnevne luči v tehnologiji LED in sistem za prostoročno telefoniranje. Toda cena takega cukrčka je že skoraj 12 tisočakov, kar je precejšen skok, vendar mu lahko še vedno rečemo ugoden nakup.

V notranjosti je zgodba podobna: všečna, dodelana notranjost, ki bolj razvaja z uporabnostjo kot z modnimi dodatki. Saj razumete, ni kiča, ki ga oblikovalci tako radi zapakirajo v besede trendno ali modno, potem pa ti ni jasno, ali so sploh premišljevali o uporabnosti. Pri obliki sta bili zameri le dve: stikala za ukazovanje gretju in hlajenju oziroma zračenju notranjosti so res grda, čeprav velika in logično postavljena, in plastika na armaturni plošči ter vratih ni najbolj prestižna. Toda dolgoročno bi verjetno dvignili palec za prav to plastiko, saj v njej ni špranj različnih debelin niti nadležnih čričkov, ki jih v avtomobilu sovražimo še bolj kot na pikniku na bližnjem travniku. Sedi se povprečno, in če se spomnim športnega sedeža v Opel Corsi, se mi stori kar milo. Morda je pri trivratni različici, ki je na trg prišla kasneje, bolje? Ledeno obdobje, ki smo ga (upam) preživeli v Sloveniji, je pokazalo tudi nekaj slabosti pri zvočni izolaciji, saj je hrup izpod preme prevečkrat zašel v notranjost. Malce presenečen sem bil tudi nad dejstvom, da tako šibak motor zahteva tako pazljivo dodajanje plina in popuščanje sklopke, saj je treba biti kar na preži, da avtomobil ne poskakuje in da te sopotniki ne ožigosajo kot voznika začetnika. Skratka, malce več plina in malce počasneje s sklopko, čeprav to zdrsavanje pomeni tudi kakšen kilometer manj pri življenjski dobi mehanske povezave … Instrumentna plošča je pregledna, gumbi (tudi) starejšim v korist veliki, potovalni računalnik preprost in logično zastavljen. Zanimivo, prostora na zadnjih sedežih je veliko, kar lahko pripišemo izdatnejši medosni razdalji. Pri varnostni opremi moramo pohvaliti tako Kio kot slovenskega zastopnika. Namesto električne pomoči pri zadnjih bočnih steklih ali ogrevanih sedežih so raje ponudili več varnosti, in sicer serijsko namestitev štirih varnostnih blazin, dveh varnostnih zaves in stabilnostnega ESP-ja v vseh različicah, tudi v tisti z oznako LX Cool, ki jo ponujajo za samo 9.690 evrov (brez dodatnega popusta!). Če zlahka preživimo brez električne pomoči, pa ob prometni nesreči brez aktivnih in pasivnih varnostnih dodatkov le težko, zato še enkrat pohvala njihovim strategom za tako odločitev. Testni primerek je imel še radio s CD-predvajalnikom ter dodatnimi vhodi iPod, AUX in USB ter samodejno klimatsko napravo, pogrešali smo le že omenjeni bluetooth in mogoče tempomat.

No, na avtocesti smo nedvomno pogrešali šesto prestavo. Čeprav je 1,25-litrski motor (zanimivo, lahko bi ga posebej oglaševali zaradi nenavadne prostornine, če se ne bi tega spomnili že pri Fordu) opremljen s spremenljivim odpiranjem ventilov (CVVT) in lahko gradnjo (aluminij), je s 63 kilovati oziroma 85 'konji' šibkejše vrste, zato bi mu šesta prestava še kako prav prišla. Hrupa na avtocesti je že preveč, saj vrtljaji zrastejo pri hitrostni omejitvi nad oznako 3.600, kar ni ne prijetno ne ekološko. Poraba je bila okoli 8,4 litra, kar v teh sibirskih temperaturah tudi ni prav skrb vzbujajoče, in prepričani smo, da bi bila ob normalnih razmerah z več daljšimi relacijami vsaj liter in pol manjša. Volanski sistem se je izkazal tudi pri hitrejšem vijuganju med ovinki, prav tako predvidljivo podvozje, le motor ne dohaja hitrega tempa voznika. Lagali bi, če bi trdili, da pri prvem snegu nismo izkoristili spolzke podlage: bilo je prijetno in prav nič stresno, saj je bilo kljub drsenju ob izklopljenem stabilizacijskem sistemu povratnih informacij dovolj, da smo ostali na cesti in prav nič nismo ogrožali drugih udeležencev na cesti. In da smo se zabavali, čeprav užitek med vožnjo ni ravno temelj Kie Rio 1.2, na kateri bi lahko gradili zgodbo.

Videti je preprosto, vendar ni. Čeprav je avtomobil lep in cenovno ugoden, mu manjka nekaj prestižnosti močnejših in bolje založenih bratov. Kaj pa, če v današnjih časih to ni več prestižnost? Je dobra osnova dovolj?

Bese­di­lo: Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič

Kia Rio 1.2 CVVT EX Urban

Osnovni podatki

Prodaja: KMAG d.d.
Cena osnovnega modela: 10.990 €
Cena testnega modela: 11.380 €
Moč: 63kW (85 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 12,5 s
Največja hitrost: 168 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 8,4l/100km
Garancija: 7 let ali 150.000 km splošne garancije, 3 leta mobilne garancije, 5 let ali 100.000 km garancije na lak, 7 let garancije za prerjavenje.
Sistematični pregled na 15.000 km

Stroški (do 100.000 prevoženih kilometrov oz. pet let)

Redni servisi, delo, material: 1.215 €
Gorivo: 11.861 €
Gume (1) 2.000 €
Izguba vrednosti (v 5 letih): 6.956 €
Obvezno zavarovanje: 3.115 €
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ 2.040 €
Izračunajte strošek zavarovanja avtomobila
Skupaj 27.187 € (strošek na km: 0,27 €)

Tehnični podatki

Motor: 4-valjni – 4-taktni – vrstni – bencinski – nameščen spredaj prečno – vrtina in gib 71 × 78,8 mm – gibna prostornina 1.248 cm³ – kompresija 10,5 : 1 – največja moč 63 kW (86 KM) pri 6.000/min – srednja hitrost bata pri največji moči 15,8 m/s – specifična moč 50,5 kW/l (68,7 KM/l) – največji navor 121 Nm pri 4.000/min – 2 odmični gredi v glavi (zobati jermen) – po 4 ventili na valj.
Prenos moči: motor poganja prednji kolesi – 5-stopenjski ročni menjalnik – prestavna razmerja I. 3,545; II. 1,895; III. 1,192; IV. 0,906; V. 0,719 – diferencial 4,600 – platišča 5,5 J × 15 – gume 185/65 R 15, kotalni obseg 1,87 m.
Zmogljivost: največja hitrost 168 km/h – pospešek 0–100 km/h 13,1 s – poraba goriva (ECE) 6,0/4,3/5,0 l/100 km, izpust CO2 114 g/km.
Voz in obese: kombilimuzina – 5 vrat, 5 sedežev – samonosna karoserija – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikraka prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne, ABS, mehanska ročna zavora na zadnji kolesi (ročica med sedežema) – volan z zobato letvijo, električni servo, 2,75 zasuka med skrajnima točkama.
Mase: prazno vozilo 1.104 kg – dovoljena skupna masa 1.560 kg – dovoljena masa prikolice z zavoro: 900 kg, brez zavore: 450 kg – dovoljena obremenitev strehe: 70 kg.
Zunanje mere: širina vozila 1.720 mm – širina vozila z ogledali 1.970 mm – kolotek spredaj 1.521 mm – zadaj 1.525 mm – rajdni krog 10,5 m.
Notranje mere: širina spredaj 1380 mm, zadaj 1.420 mm – dolžina sedalnega dela prednji sedež 500 mm, zadnji sedež 430 mm – premer volanskega obroča 370 mm – posoda za gorivo 43 l.
Prtljažnik: Pros­to­rni­na prt­ljaž­ni­ka, iz­mer­je­na z AM stan­dard­nim kom­ple­tom 5 kov­čkov Sam­so­ni­te (skup­no 278,5 l): 5 sedežev: 1 × letalski kovček (36 l), 1 x kovček (68,5 l), 1 × nahrbtnik (20 l).
Serijska oprema: voznikova in sovoznikova varnostna blazina – stranski varnostni blazini – varnostni zračni zavesi – pritrdišča ISOFIX – ABS – ESP – servo volan – klimatska naprava – električni pomik šip spredaj – električno nastavljivi vzvratni ogledali – radio s CD-predvajalnikom in MP3-predvajalnikom – daljinsko upravljanje osrednje ključavnice – po višini in globini nastavljiv volanski obroč – po višini nastavljiv voznikov sedež – deljiva zadnja klop – potovalni računalnik.

Naše meritve

T = -6°C / p = 981 mbar / rel. vl. = 75 % / Gume: Continental ContiWinterContact 185/65/R 15 H / Stanje kilometrskega števca: 8.100 km
Pospešek 0-100km: 12,5s
402m z mesta: 18,5s ( 120km/h)
Prožnost 50-90km/h: 15,0s (IV.)
Prožnost 80-120km/h: 23,4s (V.)
Največja hitrost: 168km/h (V.)
Najmanjša poraba: 8,1l/100km
Najvišja poraba: 8,9l/100km
poraba na testu: 8,4 l/100km
Zavorna pot pri 130km/h: 80,9m
Zavorna pot pri 100km/h: 44,5m
AM meja: 42m
Trušč pri 50km/h v 3. prestavi 56dB
Trušč pri 50km/h v 4. prestavi 54dB
Trušč pri 50km/h v 5 prestavi 52dB
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 52dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 60dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 59dB
Trušč pri 130km/h v 4. prestavi 66dB
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi 64dB
Trušč v prostem teku: 38dB
Ocena skupaj (296/420)
  • Vsekakor zanimiv avtomobil, ki bolj navduši z varnostno opremo kot z zmogljivostmi. Garancija ni tako mikavna, kot je videti na prvi pogled, saj imajo pogosto varovalko v prevoženih kilometrih. Drugače pa pohvala še za prostornost (na zadnjih sedežih) in v prtljažniku, manj pa smo bili navdušeni nad preglasnim podvozjem.

  • Zunanjost (14/15)

    Dinamično oblikovan avtomobil, ki s petero vrati ponuja tudi nekaj več udobja pri vstopu oziroma izstopu.

  • Notranjost (89/140)

    Uporaben tudi za manjše družine, pregledni merilniki, nadpovprečen prtljažnik, za več udobja bi moralo biti hrupa izpod podvozja manj.

  • Motor, menjalnik (48 /40)

    Prijeten, vendar prostorninsko majhen motor, le petstopenjski menjalnik, volanski sistem se ne more kosati s Fiestinim.

  • Vozne lastnosti (53 /95)

    Pri umirjeni vožnji bo navdušil, za zahtevnejše pa priporočamo, da si izberejo ­močnejši motor. Občutek pri zaviranju dober, smerna stabilnost ni težavna.

  • Zmogljivost (15/35)

    Rek počasi se daleč pride je kar primeren.

  • Varnost (35/45)

    Zadovoljiva osnovna varnostna oprema, pri aktivni varnosti pa ogromno pripomočkov manjka.

  • Gospodarnost (42/50)

    Rezultati porabe so ustrezni sibirski zimi, dobra cena, nadpovprečna garancija.

AM ocena: 3/5
Užitek v vožnji: 2/5
Hvalimo in grajamo
videz
kakovost izdelave
varnostna oprema
cena
nezahtevno upravljanje
le petstopenjski menjalnik
preglasno podvozje
položaj za volanom
stikala za gretje in hlajenje ter zračenje