Vas Rio spomni na kaj drugega kot na Kijin avtomobil? Če vas, berite naprej. Ni reka, ki bi vas osvežila. Pa tudi najbolj znano brazilsko mesto ne, ki bi vas spravilo v zanos fascinantnega karnevala.
Rio pa je zdaj že četrtič ime za Kijin avtomobil nižjega srednjega razreda. Spoprijeti se mora s praznovanjem (Fiesto), športno igro na konjskih hrbtih (Polo), noro zabavnim otokom (Ibiza), grško muzo (Clio), še enim sredozemskim otokom (Corsa), glasbo (Jazz), malce neprimernim imenom (Micra) pa tudi s takšnimi preprostimi črkovnimi in številčnimi zloženkami, kot so i20, C3 in 208. Tekmecev s solidnim ugledom je torej na pretek, kar niti ni tako čudno, saj je ta razred na evropskem trgu še vedno najbolj priljubljen. Rio prvih dveh rodov pri evropskih kupcih ni pustil pomembnega pečata, s tretjim rodom pa je od leta 2011 pridobil pomemben poudarek – prepričljivo obliko. Zanjo je poskrbel Nemec Peter Schreyer, nekakšen duhovni oče celotnega Kijinega preobrata, saj je bila ta znamka še pred desetletjem bolj ali manj neprepričljiva korejska znamka. Oblika je tudi pri sedanjem Riu, ki je premiero doživel letošnjo pomlad, ostala v rokah nemškega Petra, južnokorejska znamka pa si tako ali tako že ves čas vztrajno prizadeva, da bi jo kupci dojemali kot 'rezervno' nemško. Ne nazadnje so tudi vsi vodilni pri Kii najbolj navdušeni nad tem, da dobivajo številna priznanja za kakovost svojih avtomobilov.
Izhodišč za to, kaj si predstavljamo pod Kio Riom, je torej dovolj. Poglejmo, kaj ponuja v praksi, torej na cesti. V primerjavi s predhodnim je Riova karoserija le malenkostno zrasla, za centimeter in pol, za centimeter je daljša medosna razdalja. To vodi k zaključku, da so marsikaj ohranili in nadgradili. Predvsem to velja za videz, ki je pravzaprav dovolj spremenjen, da sedanjega razlikujemo od prejšnjega, a to se nam dobro posreči le, če primerka postavimo skupaj. Riove poteze se res niso veliko spremenile, ohranil je značilno masko, vendar z drugačnimi kromiranimi obrobami. Veliko več sprememb je na zadku, kjer so imeli Schreyerjevi sodelavci z drugačnimi linijami in lepše oblikovanimi lučmi srečno roko, Rio ima videz večjega in resnejšega avtomobila. Podobno velja za bočne linije, kjer lahko opazimo tudi, da so v zadnja bočna vrata vstavili majhno trikotno okence, in tako omogočili pomik stekla skoraj povsem v vrata.
Oblikovni pristop v notranjosti je prav tako bolj zrel, za kar so zaslužni merilniki z le dvema okroglima poljema (prej so bili trije) in sredinskim mini zaslonom. Pri najbolje opremljeni različici EX Motion je seveda najbolj opazen zaslon na dotik na sredini armaturne plošče. Ta mu daje pridih sodobnosti, celotni infozabavni sistem pa je tudi dobro zasnovan in na ravni najboljših v razredu. Povsem na primerni ravni se zdita tako sprehajanje po menijih kot tudi povezava s pametnimi telefoni prek CarPlaya ali Android Auta. Naperi volanskega obroča s številnimi upravljavskimi gumbi omogočata vožnjo brez odmika rok z volana, če odmislimo nekaj 'skokov' k zaslonu na dotik za menjavo menijev ter stikanje po gumbih grelne in klimatske naprave, ki so ostali na istem mestu in povsem nespremenjeni.
Udobje in uporabnost kabine sta tudi v primerjavi s tekmeci na primerni ravni. Prepričata videz in izdelava notranjosti, morebiti se zdi primerna le pripomba o monotoni črni barvi. Manj prepričajo sedeži, če na njih sedimo dlje časa, prvi vtis pa kljub kratkim sedalnim površinam ni tako slab. Prostornost na zadnji klopi je povsem sprejemljiva, tudi za noge in kolena večjih potnikov. Lahko pa sporočimo še, da ob dveh otroških sedežih na pritrdiščih Isofix ni več prostora za potnika v sredini. Rio ima prav tako solidno postavljena dovolj številna in velika odlagališča za malenkosti – celo za mobilni telefon. Skoraj povsem razumljivo pa se zdi, da je dviganje in spuščanje stekel v bočnih vratih elektrificirano, ključ pa klasičen, torej z daljinskim upravljalnikom ter za vbod v podvolansko zagonsko ključavnico.
Naš testni Rio je pod motornim pokrovom skrival osnovni 1,25-litrski bencinski motor. Tudi ta je ostal bolj ali manj takšen kot pri prejšnji generaciji. Pravzaprav s svojimi nazivnimi zmogljivostmi ni veliko obetal, sploh glede na naše izkušnje s testa izpred nekaj let (AM 5, 2012). Tedaj smo bili nezadovoljni tako zaradi kar precejšnje porabe goriva kot tudi zaradi velikega delovnega hrupa motorja. Hrup je ostal in pri motornih hitrostih več kot 3.500 vrtljajev v minuti se vam bo ves čas zdelo, da je nujno poiskati višjo prestavo. Tega pa pri najvišji, peti, pri okoli 100 kilometrov na uro ne morete več narediti. A je vendarle presenetil, veliko solidnejša se je tokrat izkazala gospodarnost z gorivom. Že na normnem krogu je poskrbel za presenečenje s povprečjem le 5,3 litra na 100 kilometrov, podobno solidno pa je Rio zaključil tudi naš celotni preizkus – s povprečjem 6,9, kar je za liter in pol bolje kot pri predhodniku. Ob tem naj poudarimo, da smo majhen motor velikokrat priganjali v višje vrtljaje, a se je ta (ob sicer velikem hrupu) dobro odrezal tudi med vožnjo po avtocestah, celo vrhniški klanec na poti proti Logatcu je odpeljal s primerno odločnostjo.
Podvozje se zdi nespremenjeno in nič ni narobe, da je tako, saj je povsem solidno in obvlada tudi kakšno bolj zahtevno kombinacijo lukenj in grbin s slovenskega cestnega 'križa'. Je pa kar glasno. Dovolj solidna je tudi vodljivost z volanskim mehanizmom, lastnik pa si mora želeti, da se mu med vožnjo ne bo pripetila kakšna nevšečnost s predrto gumo, Kia namreč pri Riu prihrani nekaj evrov za nadomestno gumo. Če katero od štirih med vožnjo morebiti preluknjamo, pa se stroški za nadomestilo naložijo lastniku. Ta naj si želi še to, da se mu kaj takega ne zgodi daleč od doma ali vsaj ne v času, ko imajo vsi vulkanizerji zaprto delavnico.
Rio je zaradi osnovne motorizacije sicer zgolj povprečen član širokega kroga v naboru majhnih družinskih avtomobilov, zato si ne more pridobiti veliko pohval, a v osnovi je prav solidna izbira. Vedno bolj pa Kia izgublja utemeljene razloge, da bi še lahko uveljavljala svoj znani slogan: največ avtomobila za vaš denar. Cenovno so se tile Južni Korejci že povsem izenačili s tekmeci, tudi evropskimi.
besedilo: Tomaž Porekar · foto: Uroš Modlic
Prodaja: | KMAG d.d. |
---|---|
Cena osnovnega modela: | 12.990 € |
Cena testnega modela: | 13.490 € |
Moč: | 62kW (84 KM) | Pospešek (0-100 km/h): | 12,9 s |
Največja hitrost: | 173 km/h |
Poraba po ECE, mešan cikel: | 5,3l/100km |
Garancija: | 7 let oz. do 150.000 km splošne garancije (prva tri leta brez omejitve kilometrov). |
Menjava olja vsakih | na 15.000 km ali eno leto. km |
Redni servisi, delo, material: | 813 € |
---|---|
Gorivo: | 6,651 € |
Gume (1) | 945 € |
Izguba vrednosti (v 5 letih): | 5,615 € |
Obvezno zavarovanje: | 2,102 € |
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ | 4,195 € |
Skupaj | 20,314 € (strošek na km: 0,20 €) |
Motor: | 4-valjni – 4-taktni – vrstni –bencinski – nameščen spredaj prečno – vrtina in gib 71,0 × 78,8 mm – gibna prostornina 1.248 cm3 – kompresija 10,5 : 1 – največja moč 62 kW (84 KM) pri 6.000/min – srednja hitrost bata pri največji moči 15,8 m/s – specifična moč 49,7 kW/l (67,6 KM/l) – največji navor 122 Nm pri 4.000/min – 2 odmični gredi v glavi (zobati jermen) – po 4 ventili na valj – večtočkovni vbrizg goriva v sesalni vod. |
---|---|
Prenos moči: | motor poganja prednji kolesi – 5-stopenjski ročni menjalnik – prestavna razmerja I. 3,545; II. 1,895; III. 1,192; IV. 0,906; V. 0,719 – diferencial 4,600 – platišča 6,0 J × 16 – gume 195/55/R16, kotalni obseg 1,87 m. |
Zmogljivost: | največja hitrost 173 km/h – pospešek 0–100 km/h 12,9 s – povprečna poraba goriva (ECE) 4,8 l/100 km, izpust CO2 109 g/km. |
Voz in obese: | kombilimuzina – 5 vrat, 5 sedežev – samonosna karoserija – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikraka prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačni vzmeti, teleskopska blažilnika, stabilizator – zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj bobnaste, ABS, mehanska ročna zavora na zadnji kolesi (ročica med sedežema) – volan z zobato letvijo, električni servo, 2,3 zasuka med skrajnima točkama. |
Mase: | prazno vozilo 1.110 kg – dovoljena skupna masa 1.560 kg – dovoljena masa prikolice z zavoro: 910 kg, brez zavore: 450 kg – dovoljena obremenitev strehe: n.p. |
Zunanje mere: | Zunanje mere: dolžina 4.065 mm – širina 1.725 mm, z ogledali 1.990 mm – višina 1.450 mm – medo- sna razdalja 2.580 mm – kolotek spredaj 1.518 mm – zadaj 1.524 mm – rajdni krog 10,2 m. |
Notranje mere: | Notranje mere: vzdolžnica spredaj 870–1.110 mm, zadaj 570–810 mm – širina spredaj 1.430 mm, zadaj 1.430 mm – višina nad glavo spredaj 930–1.000 mm, zadaj 950 mm – dolžina sedalnega dela prednji sedež 520 mm, zadnji sedež 480 mm – prtljažnik 325–980 l – premer volanskega obroča 370 mm – posoda za gorivo 45 l. |
Okoliščine meritev: T = 20°C / p = 1.063 mbar / rel. vl. = 55 % / Gume: Michelin Energy Saver 195/55 R 16 H / stanje kilometrskega števca: 4.489 km | |
Pospešek 0-100km: | 13,7s |
---|---|
402m z mesta: | 19,1s ( 118km/h) |
Prožnost 50-90km/h: | 16,7s (IV.) |
Prožnost 80-120km/h: | 31,8s (V.) |
Največja hitrost: | 173km/h |
poraba na testu: | 6,9 l/100km |
Poraba goriva na normnem krogu: | 5,3 l/100km |
Zavorna pot pri 130km/h: | 64,4m |
Zavorna pot pri 100km/h: | 39,1m |
AM meja: | 40m |
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi | 62dB |
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi | 65dB |
Napake med testom: | brez napak |
-
Kia Rio je soliden majhen družinski avtomobil s povsem sprejemljivimi lastnostmi in skoraj nikakršnim ekstremom, ne dobrim ne slabim.
-
Zunanjost (14/15)
Preprost, dovolj sodoben in opazen videz, ki z dovolj širokimi zadnjimi vrati omogoča dobro uporabnost zadaj.
-
Notranjost (91/140)
Pregledni in precej sodobni merilniki, upravljavski gumbi, združeni na zaslonu na dotik in na volanskih naperah, še kar udobno, a hrupno podvozje.
-
Motor, menjalnik (48 /40)
Ravno še dovolj močan motor, ki so ga tudi odvadili pretirane požrešnosti. Zgolj petstopenjski menjalnik ni ovira pri doseganju končne hitrosti, podvozje solidno.
-
Vozne lastnosti (56 /95)
Bolj za umirjeno vožnjo, saj moti hrup motorja in podvozja. Zahtevnejši morajo izbrati močnejši motor. Lega na cesti solidna, tu do izraza pride dolga medosna razdalja.
-
Zmogljivost (20/35)
Zadovolji osnovna pričakovanja, za več bo treba globlje seči v denarnico.
-
Varnost (31/45)
Osnovna zamera: ni sodobne varnostne zavore v sili oziroma preprečevalnika naleta.
-
Gospodarnost (42/50)
Pohvalna gospodarnost z gorivom, solidno ohranjanje vrednosti rabljenega avta; pozor – sedemletna garancija obljublja več, kot zares ponuja.