Test: Mazda5 CD116 GTA

Mazda je svojo Petico posodobila lani pozno jeseni. Čeprav gre uradno za nov model, se v marsičem zdi, kot da so se ga lotili le z nekoliko temeljitejšimi olepšavami.

Test: Mazda5 CD116 GTA (foto: Aleš Pavletič) Aleš Pavletič
12. 7. 2011

Še največ opaznih sprememb pri tej Mazdi namreč najdemo na zunanjosti, saj je bila prav Petica zadnja v sedanji ponudbi hirošimske tovarne, ki so jo preuredili po oblikovalskih smernicah 'tokovnega' oblikovanja (prva študija zdaj že nekdanjega Mazdinega oblikovalca Laurensa van den Ackerja se je imenovala Nagare, japonsko: tok). Videz je za enoprostorca pravzaprav zelo nenavaden, a to v poplavi skoraj enakih avtomobilov različnih znamk ni nujno slabo.

Precej o tem, kakšna je notranjost nove Mazde5, ste si lahko prebrali že v našem prvem testu (Avto magazin, 26, 2010) bencinske različice z dvolitrskim motorjem. Naj povzamem: dovolj pregledna, prostorna in udobna, s srednjo vrsto sedežev, od katerih je srednji le navidezno primeren za daljše sedenje, način njegovega pospravljanja pa je zastarel.

Sam bi dodal še to, da bi bila realno gledano tretja vrsta povsem nepotrebna (ker odjeda prostor prtljažniku in na sedežih udobno sedijo le manjši osebki), če potem za potnike ne bi ostali le štirje sedeži. Ugajajo pa, seveda v preizkušeni različici, žlahtnost (usnjenih) sedežnih prevlek, dober sedežni položaj za voznika in kar dobra preglednost izza volanskega obroča. Seveda svoje k uporabnosti prispevajo tudi drsna vrata (če so 'elektrizirana' ali pa ne), prtljažnik pa se zdi dovolj velik tudi za povečano družino.

Mazdi5 kar dobro pristaja turbodizelski motor z zgolj 1,6 litra delovne prostornine. Razen rahlih težav s speljevanjem (treba je močneje dodati plin, da motor ne 'crkne') se ta stroj izkaže kot dovolj zmogljiv in primerno varčen. Motor s 116 'konji' je vprežen s šeststopenjskim menjalnikom, ki omogoča postopno napredovanje, tudi prožnost je zgledna, šesta prestava pa dobro služi za zmanjševanje sicer majhnega hrupa pri večji hitrosti.

Malo manj to velja za pospešek z mesta, kjer se je še najbolj pokazala težava večine sodobnih avtomobilov – prevelika teža našega preizkusnega primerka. Oboje sicer ne daje odgovora, zakaj so pri Mazdi Petico opremili zgolj z enim turbodizelskim strojem, čeprav je v njihovi siceršnji ponudbi mogoče najti tudi močnejši in večji motor. Najbrž pa zaradi družinske naravnanosti tega modela tudi že doslej ni bilo velikega povpraševanja po večjih in močnejših motorjih.

Testno povprečje sicer ne potrjuje naše pohvale glede varčnosti, a upoštevati je treba pravkar omenjeno maso in dejstvo, da smo avtomobil večinoma uporabljali v mestu in na avtocesti, kjer siceršnjo solidno porabo okoli 7,5 litra (po navadnih cestah) takoj poženemo v višje povprečje. Nekaj pa so k povečani porabi prispevale tudi široke zimske gume s sicer zanimivim imenom Energy Saver, ki pa so vse prej kot to.

Gume so imele vpliv tudi na obnašanje avtomobila in vozno dinamiko. Zagotavljajo sicer kar primerno udobje med vožnjo, manj pa se je Mazda5 izkazala pri premagovanju ovinkov. Pretiranega nagibanja karoserije sicer nismo opazili in tudi sicer se zdi, da je podvozje zelo solidno in zmogljivo. Bilo pa je kar nekaj težav z oprijemom prednjih koles. Velika obremenitev na prednji premi sicer otežuje delovanje vsakršnih gum, podkrmarjenja pa je bilo preveč in 'prikazovalo' se je odločno prehitro in pri premajhnih hitrostih, da bi bili lahko s tem zadovoljni.

Še beseda o opremi. Ta je v različici z najbogatejšo (GTA) res dobra oziroma njen nabor je dokaj širok. Seveda že na prvi pogled najbolj preseneti usnje v notranjosti (gretje sedežev je sicer v serijski opremi že dve stopnji opreme niže). Zelo sprejemljiva je tudi elektrifikacija odpiranja in zapiranja bočnih drsnih vrat.

Obe omenjeni postavki sta najpomembnejši pri najdražji opremi z oznako GTA. In če se temu odpovemo, naša Mazda5 ne bo skoraj nič manj uporabna, kar precej pa zaradi tega znižamo ceno. Če se zadovoljimo še z nekaj dodatne (pogrešljive) opreme, lahko 'skočimo' celo za dve stopnji navzdol do različice TX, s čimer prihranimo okroglih 2.500 evrov.

Z nekaj skromnosti tako pri Mazdi5 lahko naredimo kar dobro kupčijo (kočijo) ...

Bese­di­lo: Tomaž Porekar
Foto: Aleš Pavletič

Značke: