Test: Mercedes-Benz B 180 CDI BlueEfficiency

Še pomnite razred A in losov test?

Okvirno zgodbo verjetno že poznate: Začeli so z A-jem, mu zaradi varnosti pri čelnem trku premeteno ponudili dvojno dno, da se motor lažje izogne potniški kabini, in ga poslali na trg. Kalvarija z losovim testom in kasneje serijskim ESP-jem je bleščečo tehnično rešitev nehote potisnila v kot, vendar smo številni še zdaj mnenja, da neupravičeno. Sledil mu je razred B, ki je življenje preživel brez večjih pretresov, vendar je bil tudi slabo opažen.

Zdaj je zgodba obrnjena, kot bi bili pri Mercedesu vraževerni. Prvega so na novi platformi predstavili večjega B-ja, ki mu bo seveda sledil mali A, in pohvalili možnost nižjega težišča. Novinec je od predhodnika nižji kar za pet centimetrov in se lahko pohvali s količnikom zračnega upora samo 0,26.

Zgolj za primerjavo, to je podobno kot pri kupeju razreda E. Da ne bi izgubili starejših kupcev, ki so zelo zvesti znamki Mercedes-Benz, v isti sapi dodajajo, da so sedeži postavljeni višje, nekako pa zamolčijo, da je treba sesti nižje, saj je tudi streha precej nižja.

To pa ni prav po godu tistim, ki so zaradi izrabljenosti hrbtenice že na ti z različnimi kiropraktiki ali maserji, kajne? Potem pa, kot bi imeli malce slabo vest glede slabše varnosti osnovne konstrukcije, ponudijo že v serijski opremi opozorilo za počitek pri dolgotrajni vožnji (Attention Assist ti na instrumentni plošči nameni kavico) in opozorilo pred trkom (Collision Prevention Assist). A več o tem kasneje.

Če imate občutek, da je v mojih besedah malce ironije, imate prav, ampak te misli niso usmerjene proti Mercedes-Benzu, ampak na posledico, ki je nastala po tistem nesrečnem dvojnem izogibanju. Nemci niso imeli druge možnosti, kot da kislo kumarico požrejo in se nekako izvijejo iz te fame nezanesljive lege na cesti.

Za mlajše kupce?

Tako je zapeljal na ceste novi B. Nižji in lepši bi lahko pritegnil tudi kakšnega mlajšega kupca, čeprav sem skoraj prepričan, da bo pritegnil večinoma drugo klientelo, kot si želijo v Stuttgartu. Slišim tudi o načrtih, da bo to še posebno pomembno v ZDA, da bi 'pomladili' svoje kupce, ker je še manj verjetno.

Njegovemu videzu nimamo kaj očitati. Dovolj je prikupen, da pritegne kakšen pogled več, in dovolj samosvoj, da mu ne moremo takoj pripisati vzvišenosti, značilne za limuzine s zvezdo na nosu. Čeprav je v bistvu pravi Mercedes.

Še vedno je v notranjosti vrhunsko okolje, še vedno ima samo eno obvolansko ročico in še vedno ima ročni menjalnik dolge gibe. Priznamo, pogrešali smo dvosklopčni 7G-DCT, ki spada med dodatno opremo in za katerega hočejo 2.439 evrov. Toda tudi pri Mercedesu, čeprav hočejo biti posebni, pri ergonomiji napredujejo.

Obvolanska ročica ni več nizko postavljena (pod njo bi morala biti ročica tempomata) in volan se hitreje vrača v izhodišče, le na shemo prestavljanja se je treba navaditi, saj je treba za vzvratno prestavo premakniti sicer natančno ročico levo in nazaj.

Športen pač ni

Položaj za volanom je odličen, saj je prostora tudi za višje več kot dovolj, merilniki so pregledni, 3D-satovje na armaturni plošči pa vrhunsko razbije sicer umirjeno okolje družinskega B-ja. Pripombe smo imeli le k slabšemu odzračevanju in gretju ter predvsem športnemu paketu, ki temu avtomobilu nikakor ne pristaja.

Če vam to reče dirkač s tekmovalno licenco, potem mi morate res verjeti. Pogled na prednja preluknjana zavorna koluta, konec izpušne cevi iz nerjavnega jekla, športne stopalke (videz nerjavnega jekla!) in sedeže v imitaciji usnja je sicer lep, vendar trše podvozje uniči glavni adut tega avtomobila: udobje.

Tudi odzivnejši volanski sistem, kateremu so elektromotor za servopomoč premaknili neposredno k zobniškemu prenosu, drugačna zadnja večvodilna prema in dodelan sistem ESP ne morejo odtehtati skakanja na kratkih grbinah, ki niso najbolj prijetne za živo vsebino.

To je zlasti pomembno zato, ker je turbodizelski motor s samo 1,8-litrsko delovno prostornino in 80 kilovati zelo uglajen. Ko se navadimo na sklopko, ki je vsaj v testnem avtomobilu prijela zelo na koncu, na počasen menjalnik in motor z veliko navora v nižjih vrtljajih, se kmalu umirimo in začnemo uživati v umirjeni, gosposki vožnji. Priganjanja ta avtomobil ne mara, saj tudi s športnim podvozjem ne zadovolji dinamičnih voznikov. Zato še enkrat: pri nakupu recite ne športnemu paketu.

Varnost

Že prej omenjeni sistem za preprečevanje naleta s pomočjo radarja deluje tako, da voznika najprej opozori na prekratko varnostno razdaljo s svetlobnim znakom na instrumentni plošči, nato sledi zvočno opozorilo, hkrati s tem pa se zavorni sistem pripravi na polno zaviranje. Odkrito rečeno se mi zdi, da je sistem bolj promocijske narave (ali pa posledica že omenjenega dejstva, da ni več tako imenovanega sendviča pod zadnjicami), saj ga v Sloveniji ne bi pogrešal, po drugi strani pa moramo pomisliti na nemške avtoceste, kjer so hitra zaviranja prej pravilo kot izjema. Zato dvigujemo palec.

Prav tako je treba pohvaliti dvojne ksenonske žaromete, notranjo osvetlitev in pritrdišča Isofix, ki bi morala biti večini avtomobilskih načrtovalcev za zgled. Pogrešali pa smo možnost samostojnih zadnjih sedežev ali vsaj vzdolžno pomično zadnjo klop, ki bi že tako uporaben prtljažnik še povečala.

Cena je zmerna

Na koncu naj še poudarimo, da je razred B razmeroma poceni. Vsaj za Mercedes-Benza. Če se osnovni razred A s samo 1,5-litrskim motorjem (70 kilovati) in petstopenjskim menjalnikom začne pri 19.950, lahko dobite za 1.700 evrov več razred B z 1,6-litrskim motorjem (s kar 90 kilovati), šeststopenjskim ročnim menjalnikom in seveda več prostora. Se vam zdi še vedno drag, glede na to, da družinski razred C 180 T stane kar 34.210 evrov?

Bese­di­lo: Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič