Test: Mercedes-Benz CLE 300 4MATIC - Osamljeni dedič velike zapuščine

Kupe. Pa ne SUV-jevski ali kakršenkoli drug, ampak le - kupe. S parom dolgih vrat. Ta, zame najpristnejša oblika avtomobila, je že dolgo ogrožena vrsta. Otežen dostop do zadnje klopi je za vsakodnevne potrebe pač vedno težje sprejemljiv kompromis. S strani racionalnih prijateljev - vrlih komikov - sem za svoje kupeje pogosto poslušal zbadljivke: “A nisi doplačal dodatnega para vrat?” Še vedno sicer mislim, da je prav izbira uporabnejšega avtomobila, kot je kakšen križanec, na koncu kompromis za ceno elegantnega bočnega obrisa, ki ga premore le klasični kupe.

Tudi pri Mercedesu so se tokrat morali prilagoditi in prvič dodobra zdesetkati svoje vrste. Od treh kupejev v tradicionalnem delu ponudbe je preživel le eden. Z novo oznako - CLE. Ja, v imenu ima črko E in ob predstavitvi so povedali, da CLE skrbi za kupejevsko nasledstvo tako razreda C kot razreda E. Zato najprej razčistimo, kam CLE zares spada po dimenzijah - ter vzdušju in tehniki!

Kupe razreda C, razreda E - ali nekje vmes?

Po dimenzijah je primerljiv s kupejem predhodne generacije razreda E in deset centimetrov daljši od aktualne limuzine razreda C, denimo. Pri 4,85 metra dolžine je celo šest milimetrov daljši in ima le osem milimetrov krajšo medosno razdaljo, obenem je enako širok (2,865 metra) in nižji za dva milimetra (1,428 m). Ampak ne glede na zunanje dimenzije bi že po občutku CLE prej pripisal razredu C. V Stuttgartu sicer vse tri svoje limuzine razvijajo na enotni modularni platformi (MRA2).

Oblika odkljuka (skoraj) vse, kar pri Mercedesovem kupeju pričakujem. Seveda stvar subjektivnega dojemanja, a nedvomno je to kupe, k kateremu se vedno znova obračam. Rad se smukam okoli njega (toliko, da sem na neki točki ponesreči pobrisal svoje fotografije notranjosti). Premore tisto intenzivno elegantnost s pritajeno dramatičnostjo, ki je tipična za Mercedes.

Temna barva karoserije (črna ali kot v tem primeru - grafitno siva) temu najbolj laska in mislim, da bi se sam odločil kar za enako kombinacijo s temi lepimi 19-palčnimi platišči (del nočnega paketa za 1024 evrov). Besedo “skoraj” pa sem na začetku uporabil zato, ker iz kakšnega specifičnega zornega kota vseeno ne deluje tako samozavestno. Ampak ja, lep avto. Kompliment Lešnikovi ekipi!

V notranjosti prej C ...

V notranjosti pa oblazinjenje v Nappa usnju Tonka rjave barve (3607 evrov) s kontrastom črne in okrasnimi elementi v izgledu kovinske mreže. Okusno! Tu je sicer potem prepoznavna razporeditev armaturne plošče iz limuzine razreda C. Tudi ta je elegantna, z zanimivimi podrobnostmi, ki pridejo potem v kupejevski karoseriji še toliko lepše do izraza. Nedvomno tudi prostornejša v primerjavi z manjšim predhodnikom.

Ampak spet, glede na komunikacijo in govor o nasledstvu kupeja razreda E sem nehote pričakoval nekaj več. Več razlikovalnih posebnosti v smislu oblikovanja in materialov, morda tudi večjo armaturko. Več E-ja, torej. Ampak ne glede na to se mi zdi dovolj razkošna in zanimiva, počutje je na nivoju. Tudi sedeža sta zajetna, udobna, ponujata kvalitetno oporo - in lepa. Mercedesovska!

Infozabavnega sistema se ni težko navaditi. Je dovolj intuitiven, odziven, zaslon je odličen - četudi digitalizirano izkušnjo v karoserijski obliki stare šole težje sprejemam. Ne vem, če je napaka serijska - a med testom je sistem dvakrat povsem zmrznil in se spet zbudil šele po zaklepanju avtomobila in čakanju na popoln izklop. To je pomenilo tudi neodziven voznikov instrumentni zaslon, ki pa je k sreči še vedno kazal hitrost.

Vrstica bližnjic z enotno plastično masko pod zaslonom se mi zdi potem nekoliko cenena. Podobno je s plejado kapacitativnih stikal na volanu, ki mi s svojo razporeditvijo in pomanjkanjem otipljivosti pogosto cvrejo možgane in se jih nikoli povsem ne navadim. Preverjen Burmesterjev audio sistem navdušuje!

Zadnja klop je predvsem zaradi kompromisa pri višini še vedno bolj za otroke in kratke prevoze do mesta, ko te nekdo prehiti s tistim znanim vzklikom, s katerim si prisvoji sprednji sedež. Glavo moram pri 183 centimetrih višine držati pošteno postrani.

Prtljažnik na drugi strani meri darežljivih 420 litrov, kar je 60 litrov več od predhodnega kupeja razreda C in 20 litrov več od omenjenega bavarca. Torej ja - po dimenzijah je bližje E-ju, po vzdušju in prostornosti v kabini pa bi ga prej pripisal razredu C.

Dizel ostaja, za zahtevnejše je šestvaljnik, za ekonomične priključni hibrid, v zlati sredini bencinski štirivaljnik

Poglejmo še pogonsko ponudbo. Bencinski štirivaljnik v štirih različicah (od 150 do 330 kilovatov) - tudi priključni hibridni - z zadnjim ali štirikolesnim pogonom. Pa potem dizelski štirivaljnik (145 kilovatov) z zadnjim ali štirikolesnim pogonom. Veseli me dejstvo, da ima CLE za razliko od razreda C v ponudbi še vedno tudi bencinski šestvaljnik in zanj niti ni treba poseči po AMG-ju. Vsi motorji so sicer blago hibridizirani.

Avto, v katerem sedim, je iz zlate sredine bencinske ponudbe in tudi najbolj prodajana različica - 300 4MATIC. Prisilno polnjen dvolitrski štirivaljnik zmore 190 kilovatov (dodatnih 17 kilovatov prispeva električni motor) oziroma 258 konjskih moči. Moč prek devetstopenjskega samodejnega menjalnika prenaša na vsa štiri kolesa, do stotice pa pospeši v 6,2 sekunde. Potem pa zunanjost AMG Line (5.452 evrov) in najdražji paket opreme Premium Plus (8.963 evrov).

V vožnji je sproščujoč in ne poskuša izven svoje cone udobja

Na cesti je tudi s športnim podvozjem paketa AMG sproščujoč, udoben in umirjen. Podobno kot v limuzinah razredov C in E me navdušuje požiranje večjih neravnin, čez katere zaplava, a na izjemno discipliniran način. V vožnji čez kratke grbine na drugi strani ni vedno tako prepričljiv, podvozje pa na slabši cestni površini glasnejše, kot bi to pričakoval od Mercedesovega kupeja. 

Ta CLE na drugi strani sicer nima posebnih športnih ambicij. Četudi mu manjka ostrine, pa se izkaže z zanesljivo vodljivostjo. Razpon zmogljivosti je primeren, če radi vozite pretežno umirjeno, a z dobro mero samozavesti pri višjih hitrostih. Krmiljenje ni športno neposredno in ne ponuja kakšnih posebnih povratnih informacij.

Potem je tu še malenkost anemičen motor, s katerim se CLE ne zdi posebej hiter avtomobil - BMW 430i je na primer odzivnejši in hitrejši že po občutku. Res je sicer, da štirivaljnik zadosti zmernim pričakovanjem, ponuja dostopen navor in ne pozabimo udobja, kjer CLE seveda prednjači. Pogon je udoben, četudi zapustim okvire umirjenega načina vožnje. Menjalnik se potuhne v ozadje in se nerad izpostavlja s prehitrimi reakcijami ob pritiskih stopalke za plin, zvok motorja pa le redko prodre v kabino. V višjem območju vrtljajev pa ta - roko na srce - tudi ni posebej prijeten.

Bolj kot med zavoji CLE torej cenim med umirjenim potovanjem in mislim, da sem pozabil povedati, da je tudi slušno udobje na pričakovano visokem nivoju. Navsezadnje pa ob močnem dejavniku dobrega počutja z njim uživam  ob vsakodnevnih premikih. S krmiljenjem zadnje osi je manevriranje v mestu z njim mala malica. Le parkiram bočno, kjer je mogoče - za lažji izstop. In najpomembneje? Vedno znova se ozrem nazaj.

Cena? Z najvišjim paketom opreme Premium Plus in večino preostalih opcij stane 97.805 evrov. Paket sicer vključuje odlične Mercedesove projekcijske žaromete, ozvočenje Burmester, projekcijski zaslon, pomično strešno okno in prezračevanje sedežev na primer. Paket zunanjosti AMG stane 5452 evrov. Med dražjimi opcijami je potem še tehnični paket (2664 evrov) s krmiljenjem zadnje osi in računalniško vodenimi blažilci, pa že omenjeno Nappa usnje (3607 evrov). Bencinski 300 4MATIC se sicer prične pri 68.990 evrih.