Nazaj na tron

Tudi pri Mercedesu to dobro vedo. Od slave zaradi preteklih uspehov se ne da živeti (in na začetniku SUV-razreda modelu ML), četudi se bolj kot ne v razredu križancev skoraj vse proda. No, v razredu prestižnih križancev je zgodba vseeno malce drugače - avtomobili niso poceni in kupec, ki da kar precej denarja, želi imeti avto, kot se šika. Tudi zato pri takšnih avtomobilih prihaja do ogromnih cenovnih razponov, in to ne med modeli različnih znamk, ampak celo med enakim modelom znotraj znamke. Živimo pač v času, ko je v avtomobilu lahko res veliko dodatne opreme, po drugi strani pa so avtomobili dandanes opremljeni še z ogromno vrhunske tehnologije. To pa seveda vse stane. In tako je tudi Mercedesov GLE nezahtevnemu kupcu na voljo za 69.990 evrov. A če je avto opremljen tako, kot je bil denimo testni avto, potem je zgodba drugačna. Oziroma je drugačna cena!

A to ne pomeni, da je treba opremiti avto vsaj tako, kot je bil testni, da bo dober. Z novo generacijo modela GLE je Mercedes (in seveda naš Robert Lešnik) spet naredil odličen avto, ki je dober že sam po sebi. Oprema ga zgolj izboljša ali za marsikoga polepša. Slednje seveda na vožnjo ne vpliva, vpliva pa na počutje in voznikov ego. Ta je pri dražjih avtomobilih pomemben in navsezadnje je tako tudi prav. Če že imaš veliko denarja, potem ga je smiselno zapraviti za nekaj, ker te pomirja, osrečuje ali dela bolj pomembnega. Tudi zato je konec koncev prav, da so nekateri avtomobili dražji. Tako so pač za nekatere nedostopni in pregrešno dragi, za druge pa možnost na dosegu roke. In ti imajo pravico izbirati, kaj si želijo in kaj ne.

Morda edina težava pri konfiguraciji avtomobila je, da tovarna določeno opremo pogojuje oziroma jo ponuja v nekakšnih paketih opreme. Tako te seveda prisilijo, da vzameš kaj več (beri tudi plačaš več), a če si nekaj res želiš, te to na koncu pač ne moti. V testnem avtu je bilo opreme veliko (tudi zato seveda velika razlika v končni ceni testnega avta), ni pa bila vsa nujno potrebna. Izpostaviti velja zračno vzmetenje, ki je pri tako velikem in predvsem težkem avtomobilu skoraj nujno. Ni poceni, a vožnjo naredi toliko boljšo, predvsem pa udobnejšo. Sploh novo zračno vzmetenje E-Active Body Control, ki aktivno sodeluje z voznikom. Odvisno od izbranega voznega programa podvozje samodejno prilagaja in nagiba karoserijo v ovinku ali že vnaprej pripravlja blažilnike, da bodo imeli več dela, ker bo avto zapeljal na neravnino. Seveda sta vozniku na voljo še programa Sport in pa Offroad, za katerega pa sem prepričan, da ga bo uporabljalo res malo kupcev.

Bolj vprašljiv je paket AMG Line. Bolj športni navdušenci si ga seveda želijo, sam pa nisem vedno na njegovi strani. Navsezadnje križanec ni in ne more biti športno vozilo, je pa zato lahko elegantno. K paketu AMG po navadi spadajo še nizkopresečne, večje in širše gume, potem pa je avto veliko bolj trd, kot bi si želeli. Že tako ali tako je novi GLE v primerjavi s predhodnikom daljši, preveč široke in velike gume (testni avto 21-palcev) pa otežijo parkiranje in okretnost. A kot zapisano, kdor želi, pač plača.

Testni GLE je poganjal 2-litrski turbodizel z 245 'konji' in prijetnimi 500 Nm navora. Agilnosti mu zato ne gre očitati, navsezadnje dobri dve toni težka mrcina z mesta do 100 km/h pospeši v dobrih sedmih sekundah, na nemški avtocesti pa pospešuje vse tja do 225 km/h. Hkrati se motor izkaže z zmerno porabo goriva, ki je lahko ob malce bolj umirjeni vožnji presenetljivo majhna (beri normni krog).

Pomembna in občutno boljša – v primerjavi s predhod­nikom – se zdi zvočna izolacija. Tako motorja samega kot celotne potniške kabine. Če se je pri predhodniku v kabini slišalo preveč ropota, je zdaj to odpravljeno in tudi delovanje dizelskega motorja ni več tako zelo moteče.

Tudi novi GLE je po vzoru preostalih novih hišnih modelov opremljen z uporabniškim vmesnikom MBUX, ki je še vedno eden boljših v svetu avtomobilizma, skupaj z multifunkcijskim volanskim obročem in drsnima ploščicama na njem pa je uporabniška izkušnja zares vrhunska. Vozniku so na voljo vse potrebne informacije, hkrati si seveda prikaze lahko individualno nastavlja, vse skupaj pa potem pregleduje in upravlja prek že omenjenih drsnih ploščic na volanskem obroču. Če prištejemo še svetlo in prijetno notranjost, je bil na pogled testni GLE odličen, seveda pa je druga resnica ta, da je svetla imitacija usnja precej občutljiva, tako za umazanijo kot za barvo hlač in oblačil na splošno. Seveda pa ne more biti vse brezhibno in tudi testni avto ni bil. Sam sem velik zagovornik brezstičnega ključa, sploh pri avtomobilu za 90.000 evrov. Iskati ključ po žepih ali v torbici je 'pase', pa tudi sicer je to v primerjavi z vsemi preostalimi doplačili, ki jih je testni avto zahteval, res zanemarljiv strošek.