Ponosen in pameten

Nekoč je za baby Mercedesa veljal razred C (ker je bil seveda najmanjši), zdaj pa bi to moral biti razred A. Vendar – tako čez palec – je to trenutno nemogoče, saj prinaša v Mercedesov avtomobilski svet toliko novosti, da bi težko govorili o vstopnem modelu. Navsezadnje to zanika tudi njegova cena. Če je tista vstopna še nekako sprejemljiva – ker so zvezde načeloma drage in težko dosegljive – pa je končna že takšna, da bi marsikoga v trenutku odvrnila od nakupa. A več kot 50 tisoč evrov za precej majhen avto je sicer res visok znesek, ki je takšen tudi zaradi nove tehnologije. S to je A pred večino tekmecev, pa tudi starejših bratov znotraj Mercedesove družine.

Tudi zato je najbolje, da začnemo z glavno prednostjo oziroma novostjo novega razreda A, že četrtega po vrsti. To je povsem nova digitalna armatura, ki ne prikazuje le merilnikov, ampak pod isto streho združuje skoraj vse, kar se v avtu dogaja in kar se lahko nastavlja. Skoraj do levega roba sovoznikovega delovnega prostora se razteza dvojni zaslon, MBUX (Mercedes-Benz User Experience), ki, kot omenjeno, pod isto streho na levi strani, tam, kjer bi sicer bili klasični merilniki, prikazuje merilnike v digitalni obliki (videz teh si lahko prilagajamo oziroma se samodejno glede na izbran vozni program), na desni strani pa tisto, kar ponavadi prikazujejo osrednji zasloni (v bolje opremljenih avtomobilih, se razume!). No, stereotipov in togosti tale MBUX ne pozna, zato si lahko voznik navigacijo prikaže tudi pred svojimi očmi in posledično zmanjša digitalne merilnike, na sredinskem zaslonu pa lahko kraljuje multimedija, potovalni računalnik ali karkoli drugega. Pomembno je seveda tudi to, da je omenjeni zaslon občutljiv za dotik, zaradi česar je spet edinstven, saj je po tej prvini prvi v vsej Mercedesovi zgodovini.

A komur to ni dovolj, mu je na voljo, tako kot je bila v testnem A-ju, posebna sledilna ploščica, prek katere se prav tako lahko upravlja osrednji zaslon. Nekaj podobnega, ampak le v ideji, sicer že ponujajo pri Lexusu, kjer deluje izjemno slabo. V razredu A je ta boljša, ne bi pa si upal trditi, da je to najboljše, kar si voznik lahko zaželi v svetu avtomobilizma. Veliko boljši se zdijo gumbi na volanskem obroču. Tudi prek njih se da upravljati tako zaslon kot številne funkcije, in če vemo, da so del njih, tako kot v večjih bratih, sestavljene tudi majhne sledilne ploščice, je nasmeh na voznikovem obrazu zagotovljen. Potrebne je nekaj vaje, potem pa gre kot po maslu. Pomikanje palca gor in dol oziroma levo ali desno pač ni težko delo, mar ne?

A cena testnega A-ja ni zaman presegala 50 tisoč evrov. Ob vsem naštetem različnem rokovanju se lahko z avtomobilom tudi pogovarjate. Okej, glasovni ukazi niso novost v svetu avtomobilizma, tudi za Mercedes ne. Že pred leti so uvedli v svoje (predvsem dražje) avtomobile glasovno upravljanje, ki pa je delovalo izjemno slabo. Sistem je imel težave s prepoznavo besed oziroma ukazov, četudi so jih izgovarjali Angleži, da o drugih uporabnikih, ki so se trudili z angleščino, niti ne izgubljam besed. Nemščina pa je bila tudi rezervirana samo za avtohtone Nemce. Zdaj je drugače. Sistem je dobil prijazno asistentko Mercedes (glede na to, da odgovarja žen

ski glas, predvidevam, da gre za predstavnico nežnejšega spola), ki pa je precej bolj širokogledna in predvsem dojemljiva. Aktiviramo jo z enostavnim pozdravom 'Hey, Mercedes', potem pa lahko pogovor steče v različne smeri. Če je vključena spletna povezava, lahko ponuja številne informacije, sicer se ukvarja z nastavitvami v avtomobilu. Dovolj je, da ji zaupate, da vas zebe, in že bo nastavila temperaturo stopinjo više.

Vendar pa seveda dobrega počutja v avtomobilu ne morejo zagotoviti le zaslon, tipke in prijazna asistentka. Testni A je bil dobro založen z dodatno opremo, vključno s paketom AMG Line, ki poleg znižanega podvozja in oblikovnih dodatkov prinaša športne sedeže. Na njih se sedi odlično, svoje delo pa dobro opravljajo tako na daljših vožnjah kot tudi med vožnjo po ovinkasti cesti. Če prištejem še veliko panoramsko pomično okno, prijetne materiale in barvno kombinacijo, bo vsakemu bralcu jasno, zakaj se tako voznik kot potniki v kabini počutijo dobro. Ne smemo pa pozabiti niti, da je A glede na predhodnik zrasel za kar 12 centimetrov, ki se dobro poznajo tako v potniški kabini kot tudi v prtljažniku.

Da pa se res dobro počuti še voznik, je potreben dober motor. Oznaka na zadku avtomobila A 200 je varljiva. Prav nikakršne zveze nima ne z velikostjo motorja ne z močjo, saj 1,33-litrski štirivaljnik ponuja 163 'konjev'. Glede zmogljivosti motorja pa takole. Po glasu sodeč bi lahko bil nadpovprečen. A ni, saj osemsekundno pospeševanje z mesta do 100 kilometrov na uro res ne moremo gledati kot kakšen poseben presežek. Drugače je z največjo hitrostjo – 225 kilometrov na uro ni mačji kašelj. A če bo voznik stremel k slednji številki (seveda tam, kjer je to dovoljeno), ga bo pričakala kazen v obliki precej visoke porabe bencina. Že pri zmerni vožnji ni bil testni A varčen, ob priganjanju pa mu popustijo zavore. Oziroma, 1,33-litrski motor(ček) pač ne zmore čudežev.

Sicer pa je vožnja, tako kot avto, nadpovprečna. Pohvaliti je treba izjemna, povsem diodna žarometa, ki tudi ponoči iz teme naredita dan, predvsem pa odlično in nemoteče usmerjata ter samodejno prižigata (in zasenčita) dolge luči. Z motorjem je v testnem avtomobilu dobro sodeloval tudi sedemstopenjski samodejni menjalnik, na račun že omenjenega paketa AMG Line pa tudi podvozje ni pretirano trdo. Omeniti je treba še pametni tempomat, ki zna veliko stvari, skupaj s kamero tako opazuje prometne znake in posledično samodejno znižuje hitrost vožnje. Vozniku je na voljo asistent za parkiranje s 360-stopinjsko kamero, zanimivo funkcijo pa opravljajo kamere tudi med vožnjo, ko skupaj s pomočjo navigacije vozniku prikazujejo živo sliko skupaj s smernimi puščicami. A to seveda še zdaleč ni vse, saj je računalnik skupaj s številnimi sistemi v avtomobilu zmožen še precej več. Da novi A stremi k prihodnosti, pričajo tudi njegovi priključki, s katerimi se lahko voznik in sopotniki povežejo. Če sistem Bluetooth ostaja enak, pa je drugače z USB-priključkom. Ta sliši zdaj le še na ime USB-C, kar seveda pomeni, da morate imeti ustrezen telefon oziroma še bolje, ustrezen priključni kabel. Potem pa bosta delala tudi Apple CarPlay in Google Auto.