Tehnologija v tem avtomobilu bo kupcem večine novih avtomobilov na voljo šele čez deset let

Razred S je vedno veljal za pionirja tehnoloških inovacij. Od elektronskega protiblokirnega zavornega sistema (ABS) in zračnih blazin, do mehko zapirajočih se vrat ter dvojne zasteklitve – vse to in še več se je v avtomobilski industriji prvič pojavilo na razredu S. Takšen sloves postavi breme na vsako novo generacijo – tokrat že sedmo, ki nosi oznako razred S –, saj se od nje pričakuje le najboljše. V obdobju, v katerem so avtomobili povsem odvisni tudi od digitalizacije, je to še težje kot poprej, zato so razredu S tam namenili največ pozornosti.

Po prvem pregledu oblikovnega jezika je jasno, da gre za evolucijo prefinjenega in diskretnega oblikovanja karoserije, ki od mimoidočih ne terja pozornosti. Tokrat še bolj kot poprej, saj se mi zdi, da je razred S izgubil vlogo kot vodilni oblikovni navdih v Mercedesovi modelni paleti. Včasih so si manjši modeli le sposodili kak oblikovni namig pri razredu S, zdaj pa bi lahko rekel, da si jih kar delijo. Nepoznavalsko oko bo na prvi pogled brez težav zamešalo razred S z manjšim razredom E ali celo C.

V kolikor je to prednost ali slabost, je odvisno od vsakega posameznika, neizbežno pa je, da je razred S izgubil nekaj svoje veličastne prisotnosti na cesti. Na srečo motorni pokrov še vedno krasi srebrna zvezda, ki v potnikih na sprednjih sedežih ustvari občutek posebne priložnosti. In vožnja v razredu S je vsakič posebna priložnost. To mi je bilo jasno že ob prvem stiku s sprednjim sedežem, ko sem se pogreznil v neprimerljivo mehkobo sedalnega dela in globoko izdihnil.

Saj veste, kot takrat, ko se človek po napornem dnevu uleže na fotelj. Po zaslugi emša to pri meni sicer še ni navada, v razredu S pa se mi je to zgodilo skoraj vedno. Priznam, šel sem še korak dlje in v testnem obdobju razred S kar nekajkrat odpeljal na pot zgolj zato, da bi lahko poslušal glasbo in si privoščil dobro masažo, včasih povsem brez končnega cilja. Pri razredu S res velja pregovor, da je čar v potovanju, ne v cilju.

Preberite še: Video test: Mercedes-Benz razred S - Avto Magazin TV

O sedežih bi lahko romantiziral še naslednji dve strani, ampak naj jih raje podprem še z nekaj drugimi informacijami, saj imajo kar 19 masažnih motorjev, aktivno bočno podporo v zavojih, nastavljivi so v praktično vse smeri, seveda so lahko tudi ogrevani in prezračevani, naslonjala za glavo pa so opremljena tudi z mehkim vzglavnikom. Tako preprosta in poceni rešitev, ki udobje dvigne na povsem drug nivo. Od vseh iznajdb, ki se prekopirajo od razreda S, bi mehki vzglavniki morali biti na prvem mestu. No, sicer pa se jih za 20 evrov dobi tudi na Amazonu …

Digitalizacija je vseobsegajoča

Sedeži so zares svetla točka, a tudi drugi deli kabine nič kaj dosti ne zaostajajo. Kljub intenzivni digitalizaciji so informativni vmesniki eni bolj prijaznih za uporabnike. Najnovejša generacija ima v kabini kar 27 analognih kontrol manj kot prejšnja, kar je seveda zaskrbljujoč podatek, vendar sta tako 12,3-palčni voznikov kot tudi 12,8-palčni informativno-zabavni zaslon razumljiva in pregledna, pa tudi uporabno nastavljiva po željah vsakega posameznika. Voznikov zaslon ima celo sposobnost tridimenzionalnega prikaza, ki futuristično poživi voznikovo okolje, ampak ga nikoli nisem preizkusil za več kot nekaj minut hkrati, saj mi je pogled nanj kar hitro utrudil oči.

Izjemno napreden je tudi projicirni zaslon s sposobnostjo navidezne resničnosti, ki na cesto animira smerne puščice, takrat ko je vklopljena navigacija, s čimer pa je skorajda nemogoče zgrešiti naslednji izvoz. Počutil sem se kot v igrici, takšna priročna in neinvazivna tehnologija pa je dokaz, da je napredek digitalizacije včasih tudi zelo dobrodošel.

Večja težava se mi zdi pomanjkanje vrtljivega stikala za upravljanje informativno-zabavnega vmesnika na poti. Res je, da je ta pregleden in razumljiv, a izjemno bogat nabor tehnoloških dobrot razreda S zahteva skoraj neskončno število podmenijev za dostop do omenjenih funkcij, ki pa vozniku predolgo odvračajo pogled s ceste. Zdaj v celotni kabini, pa tudi na volanu, prevladujejo na dotik občutljiva stikala za nadzor glasnosti medijskega vmesnika ali prilagajanje sedeža.

Preberite še: Pomožni zavorni sistem? Mercedes vložil zahtevek za patentiranje nove, a povsem enostavne rešitve

Zahtevnost in nepriročnost njihove uporabe res ne spada v avtomobil, kot je razred S. Je pa res, da sem to izpostavil zato, ker drugih pritožb pravzaprav ne najdem. Vsi ostali materiali v kabini so skrbno izbrani in izdelava je do milimetra natančna. Počutje popestri ambientalna osvetlitev, ki z 250 LED lučmi kabino spremeni v prijetno barvno oazo ali pa deluje kot nočni klub v Miamiju. Osvetlitev tudi sodeluje pri skoraj vsaki funkciji avtomobila. Ko na primer zvišaš temperaturo v kabini, se ambientalna osvetlitev za hip spremeni v rdečo. Popolnoma nepotrebna podrobnost, ki pa avtomobilu doda nekaj karakterja, s čimer se potnikom še bolj prikupi. No, vsaj meni.

Tudi v najnovejši generaciji pa je najboljši sedež v razredu S tisti zadaj desno. »Predsedniški« sedež, kot mu pravijo, in ta je znova najboljši v industriji. Sedel sem udobno in nizko, brez opaznih tresljajev izpod zadnje osi. Seveda so tudi zadnji sedeži popolnoma prilagodljivi, le da imajo nekaj masažnih programov manj kot tisti spredaj. Brez skrbi, mislim, da je pet različnih programov vseeno dovolj. Vse tehnološke dobrote je mogoče na zadnjem sedežu upravljati preko 7-palčnega tabličnega računalnika, tudi glasbo in klimatsko napravo, zato se ni potrebno stegniti iz nagnjenega sedeža in posegati po stikalih.

Zadnji sedeži so pravi tehnološki raj za otroke in nočna mora za starše, ki jih prevažajo. V Razredu S pa sem se igral tudi z digitalno pomočnico, ki sprejema različne glasovne ukaze. Z besedami »Hey Mercedes, I’m stressed« (Hej, Mercedes, pod stresom sem) se vklopi eden od programov energetskega udobja, ki prilagodi glasbo, temperaturo, masažo in še kaj, da ustvari čim bolj sproščen ambient glede na okoliščine. Ironično, saj sem bil pod stresom predvsem zaradi odkrivanja vse te tehnologije. Vem, da se programi proti stresu slišijo kot kaplja čez rob, a meni so uspešno popihali na dušo. To so triki, ki razred S spremenijo v najbolj prestižno limuzino.

Tokrat užitek tudi za volanom

Z veseljem pa napišem, da je najnovejša generacija tudi prva, pri kateri sem z enakim užitkom kot na zadnjem sedežu, sedel tudi za volanom. Prilagodljivo zračno vzmetenje ter uravnavani blažilci so serijski in njihov nadzor nad nagibanjem avtomobila v zavojih je zares presenetljiv. K agilnosti pripomore tudi izrazito štirikolesno krmiljenje, ki zmanjša obračalni krog za kar 1,9 metra in razred S iz 5,3 metra dolge limuzine prelevi v slalomsko zvezdo.

Najbolj me je presenetila stabilnost in sposobnost spreminjanja smeri v hitrih zavojih, kjer zakoni fizike običajno premagajo športne talente predsedniških limuzin. Ne le da je lahko Mercedesov razred S na zaviti cesti pošteno zabaven avtomobil, je tudi šokantno hiter. Pravzaprav tu nastopi težava, saj si kot voznik v razredu S tako uspešno izoliran od zunanjih elementov, da se pravzaprav ne zaveš bizarnosti njegove hitrosti v zavojih, če je neposredno ne primerjaš s kakšnim ‘hot hatchom’, kmalu pa nezavedno dosežeš rob fizikalnih zmogljivosti.

Sicer pa razred S ne spodbuja aktivne vožnje. Še vedno se najbolj domače počuti v udobnem voznem načinu, kjer te uspešno izolira od cestnih tresljajev in zvoka okolice, iz njega pa po 500-kilometrskem izletu izstopiš bolj sproščen, kot si bil na začetku. Pohvalo si zasluži tudi testni pogonski sklop 400 d 4MATIC, ki je močnejši od dveh dizlov, ki sta na voljo. Ta se izvrstno prileže namenu potovalne limuzine, saj je uglajen in prožen; z dovolj zaloge moči, da mu niti močnejše pospeševanje ni v breme.

Vsi pogonski sklopi so povezani s hitrim devetstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki svoje delo opravi neopazno, kar je tudi največja pohvala, ki jo lahko menjalniku v takem avtomobilu namenim. Poleg pogonskega sklopa, udobnih sedežev in zračnega vzmetenja je udobno potovanje posledica tudi zvočno-izolacijske pene, s katero so pri Mercedesu premierno zapolnili prazne prostore v ključnih delih karoserije avtomobila in s tem še dodatno izboljšali mir v kabini.

Prav tako so uglajeni vožnji primerne zavore z ventiliranimi diski, ki vozniku nudijo izjemno progresiven občutek v zavornem pedalu, avtomobil pa posledično nikoli ne ‘cukne’ pri zaviranju. Ne nazadnje si omembo zaslužijo tudi LED žarometi Digital Light, ki svojo svetlobo odbijejo od kar 1,3 milijona mikro ogledal in lahko osvetlijo tudi 650 metrov pred avtomobilom, s čimer so med najboljšimi v industriji.

Kljub temu da se novi razred S močno zanaša na tehnologijo, je brez dvoma najbolj udobna in sofisticirana limuzina tudi brez nje. Kompromis med preprostim staromodnim udobjem ter naprednimi tehnološkimi triki očara potnike in ustvari verjetno najbolj prijetno potovalno vzdušje, ki te uspešno sprosti ne glede na okoliščine. Pri Mercedesu so vizijo avtomobilskega razkošja znova premaknili za nekaj korakov naprej, tokrat pa so poleg potnikov zadovoljili tudi voznika. Kapo dol, Mercedes.