Test: Mitsubishi Outlander 2.2 DI-D 4WD Intense+

Najprej moramo pojasniti, da naši fotografi vsaj v službi ne ljubijo zime. Najprej jih moti, da so avtomobili umazani že po nekaj metrih vožnje iz avtopralnice, potem pa morajo za fotografijo še gaziti v visokem snegu. Na koncu pa so še razočarani, da belina ubije barvne kontraste, hkrati pa prekrije vse zanimive stvari, ki jih uporabijo kot ozadje. Zato se, premeteno, temu izognejo tako, da se zapeljejo na Primorsko ali zlorabijo garažno hišo. Outlander ni imel sreče, da bi videl modrino našega Jadranskega morja.

Smo pa vozniki imeli srečo, da je prav med 'njegovim' testnim terminom snežilo. Priznam, do prvega snega sem bil do novega Outlanderja povsem ravnodušen. Iz izkušenj vem, da delajo dobre terence, da so pri zanesljivosti tehnike med uspešnejšimi in da jim kljub temu zadnja leta ne gre najbolje. Toda oblika zunanjosti ni ravno navdušujoča in ni me strah priznati, da mi je bil predhodnik z značilno (pre)veliko masko veliko bolj pri srcu. Mogoče zaradi podobnosti z Mitsubishijem Lancerjem EVO desete generacije? Najverjetneje.

Novincu načelno nič ne manjka: aerodinamika je za sedem odstotkov boljša in oblikovne poteze sledijo sodobnim oblikovalskim tokovom, pri testnem sta sodobnim trendom v prid meglenki prevzeli tudi funkcijo dnevnih luči, čeprav takrat zadek ni bil osvetljen. Za boljši pogled v predorih in temnih nočeh sta poskrbela ksenonska žarometa, za nekaj strahu na parkiriščih pa odsotnost parkirnih tipal, saj je Outlander zaradi velikosti in oblike bolj kot ne slabo pregleden. Kamera za pomoč pri vzvratni vožnji pomaga, nikakor pa ni dovolj.

Ko sem ga v sredo zjutraj že tretjič tisti teden očistil bele prevleke (hudiča, nisem prepričan, da prodajalci povedo bodočim lastnikom, da se streha le stežka očisti, in še to samo z domačo metlo, zato višji položaj v prometu nima samo pozitivnih posledic, kar zadeva boljšo preglednost, lažje vstopanje oziroma izstopanje, tistega o večji varnosti pa raje ne verjemite), me je zmotila tudi slabša odzivnost pametnega ključa oziroma osrednje ključavnice. Če si imel ključ v desnem žepu bunde (kar je pri desničarjih pogosto) in si kljuko prijel z levico, sistem pogosto ni zaznal namere lastnika oziroma uporabnika. Pomik desnega boka bliže vratom je to težavo rešil, vendar vseeno pusti pečat nedoslednega oziroma kar pomanjkljivega delovanja.

Za volanom pa hitro pozabiš na mukotrpno čiščenje in se razveseliš vožnje v službo. Snežna podlaga je kot ustvarjena za preizkus treh načinov prenosa štirikolesnega pogona: 4WD Eco, 4WD Auto in 4WD Lock. Medtem ko prvi program zagotavlja manjšo porabo goriva, je drugi samo preverjen način, kako priti varno do službe. Sploh pri vklopljenem stabilizacijskem sistemu ESP. Takrat Outlander hitro popravlja voznikove napake, pri samomorilskem pretiravanju v ovinkih pa boste takoj opazili, da boste imeli več dela z 'bežajočim' prednjim delom kot 'opletajočim' zadkom. Skratka: varnost na prvem mestu.

Toda pri Avto magazinu smo vozniki bolj poredne vrste, zato smo stabilizacijski sistem kmalu izklopili. Na začetku smo bili nad osnovnima programoma pogona bolj kot ne razočarani, saj je težji nos s (povsem aluminijastim) 2,2-litrskim turbodizlom z neposrednim vbrizgom goriva narekoval tempo, zadek pa le vestno sledil prednjemu koncu, dokler nismo uzakonili stalnega štirikolesnega pogona (4WD Lock). Malce več plina je takoj poskrbelo, da sta zadnji kolesi prek elektronsko krmiljene sklopke prevzeli vlogo voznikovega veselja in nasmeh na naših ustih je bil iz minuto v minuto večji.

Takrat je tudi električno krmiljeni volanski sistem (kar je novost!) deloval veliko bolj prepričljivo, saj se navor v kombinaciji s cestnimi neravninami ni tako zelo izrazito prenašal na voznikove roke kot pri osnovnih pogonskih programih, drugo prestavo pa je kmalu zamenjala tretja. Da, navora je več kot dovolj. Zato so bili užitki v vožnji proti vrhu zavite gorske ceste vsaj za našo štirico, spust pa zaradi izdatne mase veliko bolj previden, lahko bi rekli tudi tipajoč. Višji položaj za volanom ima namreč tudi to dobro lastnost, da vidiš globino prav vsakega obcestnega jarka, in tam res nisem hotel končati.

Če so prodajalci z večjo varnostjo mislili to, potem skesano preklicujem prejšnjo trditev o (nenamernem?) zavajanju. Kaj pravite, da to opisovanje vožnje na meji oprijema nima smisla? Če izkušenejši in pogumnejši (okej, saj ne bomo jezni, če nas raje ožigosate za nore) znamo in zmoremo uživati v tako zahtevnih razmerah, boste 'normalni' uporabniki dovolj hitro občutili, kaj se dogaja z gumami, volanom, pogonom itd. na meji oprijema. Ali z drugimi besedami: zaznali boste, kdaj ni več varno. Ali se boste potem pravilno odzvali, pa je že druga zgodba.

Bolj kot dva zasilna sedeža v tretji vrsti se nam zdi uporaben 25-centimetrski vzdolžen pomik druge vrste, ki je zamenjal osemcentimetrskega v predhodniku. Osnovni 591-litrski prtljažnik s kratko potezo postane še bolj uporaben, ob preklopljenih zadnjih sedežih pa dobimo ravno dno in kar majhno skladišče.

Podobno kot nekateri (bi moral zapisati večina?) japonskih avtomobilov je tudi Outlander manj gostoljuben do višjih voznikov, saj je sedalni del sedežev kratek, vzdolžni pomik voznikovega prestola preskromen in prostornost tudi na prednjih sedežih premajhna. Čeprav se čudno sliši, da za 4,655 metra dolg avtomobil z višino kar 1,680 metra trdimo, da ni prostoren, kar verjemite. Meni osebno je zelo všeč, če so komande priročne in koleno desne sopotnice dovolj blizu (ups, tega ne bi smel napisati), naši višji sodelavci pa nad tem niso bili navdušeni.

Menjalnik je šeststopenjski in dovolj natančen, da ga je prijetno upravljati, motor pa kljub 27 'konjem' manj v primerjavi s predhodnikom povsem zadovoljivo premika Mitsubishijevega mehkega terenca. Da, prav ste prebrali, kljub štirikolesnemu pogonu ni ravno za klene hribolazce, saj gume bolj kot grizejo makadam zaradi majhnega količnika upora le božajo asfalt.  Kljub manjši moči, a zaradi tehnologije Clean Diesel tudi manjšemu onesnaževanju, je novi Outlander poskočnejši od predhodnika, kar lahko pripišemo za okroglih 100 kilogramov manjši masi.

V testnem primerku smo se razvajali z za dotik občutljivim zaslonom, s katerim upravljamo radio s CD-predvajalnikom, pa tudi sicer so druge tipke – starejšim uporabnikov v prid – velike in pregledne. Mlajši bodo cenili predvsem 710-vatni sistem Rockford Fosgate z devetimi zvočniki, ki lahko z velikim nizkotonskim zvočnikom v prtljažniku ustvari pravi disko. Priljubljena skladba na ključku USB in malce več poguma na stikalu za glasnost? To je zmaga, verjemite! Tudi glede varnosti smo bili potešeni, saj poleg štirih varnostnih blazin za cele kosti potnikov skrbijo še varnostni zavesi in kolenska blazina za voznika. Pa tudi tista imitacija ogljikovih vlaken, ki se je pretihotapila na vrata ter pred sovoznika, odlično dopolnjuje usnjeno prevleko, ki kraljuje na volanskem obroču in prestavni ročici.

Na koncu moramo priznati: novi Outlander ni presežek niti ne ponuja veliko novega, je pa dovolj dober, da v snegu voznik zaživi v njem. In če imate radi avtomobile, kot jih imamo radi v našem uredništvu, veselje za volanom v težkih razmerah odtehta tudi kakšno upravičeno pomanjkljivost.

Besedilo: Aljoša Mrak