Test: Nissan X-Trail 1.6 dCi X-Tronic 2WD Tekna

Oznaka X-Trail je bila doslej pri Nissanu namenjena precej škatlastemu, v klasično smer naravnanemu terencu. Odkar je Nissan predstavil novi rod s tem imenom, pa je njegov cilj povsem jasen: na valu Qashqaijeve uspešnosti pridobiti še veliko kupcev, ki iščejo nekaj večji avtomobil, a se hkrati spogledovati s tem v zadnjem desetletju najuspešnejšim Nissanovim evropskim modelom.

X-Trail je tako velik, da bo ustrezal tudi kupcem iz krajev, kjer že zaradi manjše prostorske utesnjenosti ni težav glede njegovih mer. Pravzaprav je Nissanovim konstruktorjem uspelo z X-Trailom ob zmerni dolžini ponuditi precej prostorno notranjost. Za pet potnikov, kakršen je bil tudi ta, ki smo ga preizkusili, se zdi že res prostoren, če pa (kar tudi ponujajo pri Nissanu) dodamo še dva sedeža v tretji vrsti, pa bi tudi še bilo sprejemljivo.

Pri Nissanu so dobro načrtovali! Zdaj, ko je tu X-Trail, tudi ni več potrebe po Qashqaiju Plus. Kot sem že omenil, je X-Trail oblikovno zelo podoben manjšemu, ki je luč sveta ugledal nekaj več kot pol leta pred svojim večjim bratom. Konstrukcijsko sta si tudi zelo podobna: oba sta zasnovana na skupni platformi zveze Renault-Nissan (Common Module Family), ki jo za zdaj uveljavljajo predvsem pri japonskem delu te naveze. X-Trail je tako poleg videza še v marsičem drugem zelo podoben Qashqai­ju, predvsem glede podvozja, nabora motorjev ter elektronskih pomagal. Prav v primeru povezave teh dveh modelov se tudi vidijo najrazličnejše možnosti, ki jih bodo lahko v bližnji prihodnosti ponudili tudi pri francoskem 'sestrskem' podjetju, Renaultu.

X-Trail je bil v opremski različici Tekna ter z dodatnimi paketi opreme zares bogato opremljen, in to mu je zagotovo pomagalo, da je na preizkuševalce naredil odličen vtis. Glede prepričljivosti je treba omeniti še zasnovo notranjosti. Poleg primerne prostornosti (in veliko prostora za tiste na zadnji klopi) gre omeniti tudi zasnovo armaturne plošče. Malce sicer moti, da se pri Nissanu še niso odločili velikega sedempalčnega zaslona infozabavnosti namestiti više, tako da vozniku pogled preveč odvrača na tega, ki je nameščen pod zračnike v sredini armaturne plošče. Je pa del množice informacij, ki so na voljo, mogoče dobro nadzorovati tudi na manjšem zaslonu, nameščenem v sredini med obema klasičnima merilnikoma. Pohvala gre tudi res bogati ponudbi elektronike.

Oprema Tekna je bogata, morebiti celo nepotrebna, ker z njo dobimo tudi dve postavki, ki se nista najbolje izkazali. Usnje na sedežih je pomenilo slabši oprijem in dokaj trdo oblazinjenje, 19-palčni kolesni obroči in posledično večje gume pa tudi občutek neudobnosti vzmetenja – obe postavki bi z veseljem pogrešali (spodaj podpisani pa tudi električno stekleno streho). A so tu tudi dobre strani te opreme: naprava Nissan Connect Gen2 Kai s sedempalčnim zaslonom na dotik, v katerem preverjamo tudi zagon in delovanje samodejne parkirne pomoči, skupaj s štirimi kamerami za popoln nadzor okolice avtomobila (AVM), pa ključem, ki nam omogoča vstop v avto in njegov zagon, čeprav je spravljen kar v žepu.

Pa tudi opozorilniki za vozila v mrtvem kotu ter ob mirovanju avta pred premikajočimi se predmeti, za nadzor glede pozornosti ali utrujenosti voznika ter za nadzor nad vožnjo po prometnem pasu, tu je celo naprava za prepoznavanje prometnih znakov. Zraven pa spadajo bi-LED. Treba je omeniti, da ima X-Trail od opreme Acenta naprej že sistem samodejnega upravljanja žarometov s samodejnim preklopom med zasenčenimi in glavnimi, pa tudi zavorno pomoč, torej preprečevalnik naleta. Opreme, ki lahko zares pomaga vozniku, je tako dovolj, kar je lahko tudi prednost, ko izbiramo med X-Trailom in tekmeci (ki jih niti ni tako veliko, vsaj če jih iščemo po velikosti avtomobila). X-Trailova dobra stran je tudi uporabnost in prilagodljivost prtljažnika.Z vmesnim dnom si lahko pomagamo in na različne načine pregrajujemo prtljažnik, kot je pač to glede na njegovo zasedenost primerno.

No, morebitna dobra stran tega navideznega terenca bi bil tudi štirikolesni pogon – če bi ga imel. A tu so pri Nissanu še malce v dvomih, kaj bodo pravi kupci te novosti zares iskali. Tako je (kot pri Qashqaiju) za zdaj na voljo alternativna rešitev – 1,6-litrski turbodizel skupaj z ročnim šeststopenjskim menjalnikom in štirikolesnim pogonom, ali pa samodejni menjalnik s prednjim pogonom. Nam so pri Renault-­Nissanu Slovenija najprej ponudili različico s samodejnim. Glede na to, da so tudi evropski kupci že odkrili, da pomeni samodejni menjalnik dodano vrednost, ki se meri predvsem s povečanim voznim udobjem, je stvar sicer pohvalna. A je Nissanova rešitev vendarle ne ravno zgleden kompromis.

Pri X-Trailu namreč za povezavo 1,6-litrskega turbodizelskega motorja s sicer sprejemljivo močjo 130 'konj' skrbi neskončnostopenjski menjalnik, za katerega je bolj znana oznaka brezstopenjski. V teoriji je tak menjalnik zelo učinkovit, ker lahko z njim konstruktor doseže dober izkoristek. A se s to teorijo ne sklada navada uporabnikov in zvočni vtis motorja. Če hočemo učinkovito uporabiti motor, mora ta delovati v območju vrtljajev, kjer povzroča večji hrup. To se seveda dogaja tudi pri X-Tronicu iz preizkušenega Nissana. Konstruktorji so zato menjalniku dodali računalniško logiko, s katero je ta samodejni menjalnik navidezno dobil prestavne stopnje. To sicer omogoči malo manj hrupa izpod motornega pokrova, a se zadeva slabše izide pri porabi goriva. Ker tudi motor ni dovolj prepričljiv glede moči in navora, se zdi, da je preizkušena različica X-Traila pač dokaz, da kompromisi niso dobri.

Če bi se odločal za X-Traila in bi hotel imeti samodejni menjalnik, bi tako raje počakal. Že sredi prihodnjega leta obljub­ljajo močnejšo bencinsko različico. Ko pa bo predstavljen tudi 'sestrski' model, tudi zasnovan na isti platformi, Renault Espace, pa se najbrž obeta tudi večji turbodizel iz francoskega partnerstva.

bese­di­lo: Tomaž Porekar