Test: Opel Adam 1.4 TWINPORT (64 kW) Jam

Če avtomobili, ki ponujajo nekaj več personalizacije, ne bi bili tak prodajni hit, Adama ne bi bilo. Tako pa je Opel samo odgovoril na povpraševanje po manjših avtomobilih, ki bolj kot s prostorom ali uporabnostjo razvajajo z modnimi dodatki.

Adam prihaja pozno, saj je (novi) Mini upihnil že 12 svečk, celo novodobni Fiat 500 je s petimi leti že skoraj goden za šolo. Torej so se modeli, s katerimi se hoče Adam družiti, že uveljavljeni, poleg tega pa imajo nekaj, česar Adam nima: zgodovino. Medtem ko sta 500 in Mini ikoni, ne upoštevajoč njune preobrazbe v zadnjih letih, pa je Adam le eden od Oplov. Gospod Adam Opel je resda ustanovitelj dandanes znane avtomobilske znamke, vendar pa večina ljudi model Adam prej poveže z domnevnim prvim človekom in njegovo Evo. Ali je ime posrečeno ali ne, prepuščamo vam, je pa v vsakem primeru kratko, lahko si ga je zapomniti in ponazarja neki začetek. Čeprav za večino tisti nesrečni z nedovoljenim jabolkom.

Če začnemo z zunanjostjo, bi jo lahko brez slabe vesti pripisali kakšni italijanski znamki. Oblika je sveža, všečna, celo tako posebna, da številni niso prepoznali Oplovih genov. Na testu smo imeli različico z belo streho, občutljivo temno modro barvo (za umazanijo in drobne praske zaradi krtač pralnice!) in belimi platišči s 17-palčnimi gumami. Pogrešali smo le parkirna tipala, saj dobite osnovni parkirni sistem Park Pilot (le zadaj) za doplačilo 320 evrov, sistem Park Pilot spredaj in zadaj pa kar za 580 evrov. Za zunanjo osvetlitev v tehnologiji LED pa boste morali obkljukati boljšo opremo (Jam je druga najslabša, bolje opremljeni sta še Glam in Slam) oziroma doplačati 300 evrov. Glam ima LED-diode le na prednjem koncu, Slam tudi zadaj, osnovni Adam (za 11.400 evrov) pa je glede opreme bolj kot ne povsem gol.

Ob vstopu v notranjost pa, odkrito priznam, sem bil najprej šokiran. Toliko različnih živih barv na kupu je bilo za človeka, ki si je v tistem trenutku želel le varno zapeljati iz službene garaže, preveč. Živo rdeča osvetlitev armaturne plošče, zelena osvetlitev predalov v obeh prednjih vratih in zvezdice na strehi bi bile bolj primerne za petkov večer na poti na rejversko zabavo kot pa za vožnjo iz službe domov. Celo moja otroka, stara šest in osem let, sta se živih barv kmalu naveličala. Bilo je preveč. Z dvema gumboma nad glavo smo moč osvetlitve zmanjšali in notranjost barvno uskladili, zvezdnato nebo v obliki 64 LED-diod pa smo pustili. Potem je bilo bolje. Nas prav zanima, kako so videti odtisnjeni motivi oblakov, jesenskih listov ali šahovnice, ki si jih lahko omislite nad glavo.

Po prvem šoku smo takoj ugotovili, da je prostora na prednjih sedežih kar precej, zmanjka pa ga na zadnji klopi in v prtljažniku. Medtem ko lahko spredaj normalno sedita dva odrasla, pa je zadnja klop primerna le za dva otroka in še ta dva bosta imela pred nosom naslon enega od prednjih sedežev. V prtljažniku, v katerega se dostopa z nežnim pritiskom na Oplov znak, pa je pričakovano prostora le za dve potovalki ali tri večje nakupovalne vreče. Če upoštevamo, da ima Mini 160-litrski prtljažnik, Fiat 500 pa 185-litrskega, je Adam s 170 litri v zlati sredini. Čeprav se lahko osnovni prtljažnik poveča na račun po polovici deljive zadnje klopi, ne pričakujte čudežev.

Adam je z dolžino 3,7 metra bliže Agili kot pa štirimetrski Corsi in zato velikost ni ravno njegova vrlina. V testnem primerku pa smo uživali v tribarvni notranjosti (zgoraj temno siva, v sredini od zunanjosti podedovana temno modra in spodaj bela), kar je razbilo monotonost in povečalo občutek prostornosti. Žal se deli, obarvani v snežno belo barvo, takoj umažejo, zato so primerni res le za odrasle gospodične, ki tudi pozimi bolj kot po mestu šarmirajo s petkami po trgovskih centrih. Brez otrok, kajpada. Kakovost izdelave je solidna, izbira materialov pa je bila očitno precej blizu vrha seznama zahtev, saj so pazljivo izbrani.

Od belega usnja na volanskem obroču, sedežih, notranjih delih vrat in ročici ročne zavore do plastike, ki se je ne bi branili niti v prestižnejših avtomobilih. Tudi za dotik občutljiv zaslon s pritaknjenimi tipkami za glasnost in prehod na osnovno stran ('hišica'), ki jih lahko bolj božamo, kot pritiskamo, dajo tisti pridih glamurja, ki takemu avtomobilu pripada. No, pri nastavitvah avtomobila smo dobili tudi zatipkano (tovarniško) napako, kar Oplu oziroma njegovemu dobavitelju ni ravno v čast. Opreme je glede na ceno testnega avtomobila za prvo silo (osnovna klimatska naprava, tempomat, omejevalnik hitrosti, sistem prostoročnega telefoniranja, radio s priključkom USB in volanskimi tipkami, štiri varnostne blazine, dve varnostni zavesi, stabilnostni sistem ESP ...), čeprav bi si pri aktivni varnosti za skoraj 16 tisočakov želeli več asistenčnih sistemov.

Ko končamo poglavje o modni plati avtomobila, pridemo do tehnike, kjer pa Adam ne blesti. Medtem ko imaš na avtocesti občutek, da je Adam podobno kot Mini športno čvrsto na tleh, pa te začne na naših preluknjanih magistralkah premetavati. Športnost že zelo dolgo niso samo toge vzmeti in blažilniki, zato postane poskakovanje z luknje na luknjo precej moteče. Potem je tu še volanski sistem, ki je po eni strani premalo poveden o dogajanju pod prednjima kolesoma, po drugi pa odločno preveč prenaša tresljaje, ki jih voznik ne želi čutiti. In ko k temu prištejemo še menjalnik, ki v mrzlih jutrih kar nekajkrat ni hotel slišati o prvi prestavi, dokler se ni ogrel (ali pa je bil voznik bolj grob, kakor želite), lahko le osnovnošolsko ugotovimo: Opel, sedi, tri.

Znate bolje in prepričani smo, da se bo poskočnejša različica v prihodnosti prav gotovo bolje odrezala. Na testu smo imeli sicer 1,4-litrski motor, vendar je bil s 64 kilovati (ali bolj domačimi 87 'konji') zgolj srednja možnost med 1,2-litrskim (51 kW/70 'konji') in 1,4-litrskim bratom (74/100). Motor je siva miš: ni ne glasen, ne premočan, ne prešibak in tudi ne preveč žejen. Na normnem krogu, kjer smo se vozili zelo umirjeno po omejitvah hitrosti, je po mestu porabil zgolj 5,3 litra na 100 prevoženih kilometrov, skupaj z magistralko in avtocesto pa je povprečje naraslo na 5,8 litra. Razliko med mestno vožnjo in avtocesto gre pripisati tudi zelo kratkim prestavnim razmerjem zgolj petstopenjskega ročnega menjalnika. Medtem ko je v mestu (ali pri obremenitvi, ko je avtomobil poln potnikov in prtljage) to dobro, pa je na avtocesti zaradi tega preveč hrupa. Motor se pri 130 km/h vrti s kar 4.000 vrtljaji, kar je že bliže rdečemu polju kot prostemu teku. Res smo pogrešali še šesto prestavo ...

Oznako samodejnega izklopa motorja (start-stop) so lepo skrili v merilnik vrtljajev, na sicer pregledni instrumentni konzoli pa so nekatere, po našem mnenju pomembne oznake (delovanje sistema ESP ali vklopljen tempomat) dobile le skromno mesto. Dvomim, da jih bodo starejši vozniki sploh videli. Zato pa lahko pohvalimo osnovno ergonomijo voznikovega prostora, med brskanjem po podatkih potovalnega računalnika pa smo se spet vprašali, ali ne bi bilo bolje, da bi do različnih podatkov prihajali s tipko na vrhu obvolanske ročice, podatke pa brisali s tipko na sredini te iste ročice. Zdaj je ravno obratno.

V mestu prav pride program City, ko nam pri manevriranju po prenatrpanih parkirnih prostorih servo dodatno pomaga, pri porabi pa funkcija ECO, čeprav boste več naredili, če boste dovolj hitro prestavljali, nežno pospeševali in se tudi v zmerno toplih dnevih vozili brez klimatske naprave.

Če vas Adam zanima, vam svetujemo, da si najprej napišete, kaj si od avtomobila želite oziroma katero (dodatno) opremo hočete imeti. Ko boste namreč odprli seznam možne opreme, se boste na petih drobno tipkanih straneh kmalu izgubili. Zato pa nikakor ne krivite družbe, da ste padli v modno evforijo. Družba smo namreč mi.

Koliko stane v EUR

Dodatna oprema testnega vozila:

17-palčna platišča z gumami    300

Večbarvna osvetlitev notranjosti    280

Paket Streha    200

Radio MY MEDIA    290

Notranji dekoracijski paket    150

Tepihi    70

Notranji paket usnjenih dodatkov    100

Paket Chrome    150

Samodejna klimatska naprava    250

Paket dodatne osvetlitve    100

Letvica z logotipom    110

Paket Osvetlitev    300

Paket Preglednost    145

Platišča v beli barvi    50

Besedilo: Aljoša Mrak