Kabrioleti, to je treba priznati, so bolj redki gosti naše testne flote. In priznati je treba tudi, da vsi člani redakcije niso ravno ljubitelji vetra v laseh. A za tiste, ki imajo radi kabriolete, je dober vsak, še tako neznaten razlog za kak kilometer vožnje brez strehe nad glavo.
Koliko je teh izgovorov, je odvisno tudi od tega, kako dober je kabriolet. Bistvo je sicer res v vožnji brez strehe nad glavo, a vseeno ni mogoče primerjati doživetja v recimo mestnem avtomobilčku z zložljivo streho s tistim v dvosedežnem roadsterju s športnim motorjem in z dobro mehaniko.
Peugeot 308 CC z 200-'konjskim' (v kilovatih bi to pomenilo 147) 1,6-litrskim bencinarjem je vrh ponudbe Cecejev s številko 308 spredaj. Moči in navora je dovolj, da se znajo prednja kolesa pritožiti nad pretežko desno nogo voznika (kar je čutiti tudi na volanu), šeststopenjski ročni menjalnik pa ima športno na tesno nastavljena prestavna razmerja. In tako je lahko užitek ne le kabrioletski, temveč tudi vozniški.
A ker bi bilo v tem cenovnem razredu iluzorno pričakovati kabrioletsko (in mehansko) popolnost, ima taka Tristoosmica tudi nekaj temnejših strani. Veliko, položno vetrobransko steklo je zaslužno za lep videz, a hkrati pomeni tudi, da je njegov zgornji rob pomaknjen nazaj nad kabino in blizu glave voznika.
Zmogljivosti motorja na prednji kolesi (kar, kot smo že omenili, pomeni občasne sunke na sicer prevelikem volanskem obroču) prenaša šeststopenjski ročni menjalnik, ki ni ravno vzor hitrega, natančnega delovanja.
V primerjavi s Peugeotovimi menjalniki ne tako daljne preteklosti je sicer velik korak naprej, a boljša konkurenca je še za vsaj korak spredaj. Sicer pa še vedno čakamo na dvosklopčno različico ...
Streha se seveda ob oblikovni prenovi Tristoosmic ni spremenila. Še vedno se zlaga tako, da sta dela obrnjena z izboklinama drug od drugega. Takšen mehanizem je cenejši in lažji, ima pa zadeva precejšen minus: v prtljažniku je manj prostora, kot če bi se zložila drug nad drugega (da bi bili krivini vzporedni).
A prostornina prtljažnika ni največja slabost 308 CC, prej nasprotno, saj vanj pospravite vsaj dva kovčka 'letalske' velikosti in še nekaj torb. Nad zvočno izolacijo strehe se ne gre pritoževati, nad hitrostjo delovanja tudi ne (v dodaten plus smo ji šteli to, da je delovanje med zlaganjem in raztezanjem tudi dovolj tiho), pomanjkljivost pa je, da mora avto med njenim odpiranjem ali zapiranjem stati skoraj pri miru.
In medtem ko na dežju s tesnjenjem ni bilo težav, pa je obisk v avtopralnici poskrbel za 'tuširanje' ne le avtomobila, temveč (seveda v veliko manjši meri) tudi voznika. Povsem enako, kot se nam je pred okroglima dvema letoma zgodilo pri prejšnjem testnem 308 CC.
Vetrna mreža, ki jo lahko namestite nad zadnja sedeža, še vedno ostaja precej zapletena zadeva, a svoje delo opravlja odlično: ob dvignjenih bočnih steklih je vetra v kabini malo – do 150, 160 kilometrov na uro vrtinčenja v kabini skoraj ni, v kabini pa se je mogoče še vedno znosno pogovarjati.
Vrtinčenje zraka v kabini pri Peugeotu očitno obvladajo – ob dvignjenih bočnih steklih in zunanjih temperaturah okoli 30 stopinj Celzija klimatska naprava še vedno dovolj dobro hladi notranjost, da je počutje ugodno. Če je zunaj hladno, seveda velja obratno, poleg tega pa voznika in potnike grejejo še zračniki v naslonjalih sedežev (sistem Airwave).
Na žalost vzglavniki in zračniki sistema niso nastavljivi. In položaj za volanom? Vozniki, nižji od 185 centimetrov, s položajem za volanom ne bodo imeli težav, višji pa si bodo želeli, da bi se dalo voznikov sedež pomakniti še nekaj centimetrov nazaj.
Oprema je bogata, vključno z navigacijo, zanimivo pa je, da avdiosistem oziroma sistem za prostoročno telefoniranje (Bluetooth) ne zna uporabiti telefona kot vira glasbe. Ima pa zato odlične zvočnike, trdi disk za glasbo in možnost uporabe SD-kartic (ali Aux-priključka). Na žalost USB-ja ni ...
Tudi po prenovi, ki je navzven opazna po dnevnih lučeh LED (ob katerih so vedno prižgani tudi glavni žarometi), novi obliki maske in odbijača ter nekaj drugih malenkostnih popravkih karoserije, ki naredijo 308 CC še malo bolj športnega in do očesa še prijetnejšega (pa je že pred osvežitvijo po tej plati spadal v sam vrh), 308 CC ostaja odličen kupekabrio, ki pa ga še vedno ‘krasi’ nekaj nadležnih malenkosti. In le od tega, koliko vas bodo te zmotile, je odvisno, ali vam bo tak 308 CC všeč.
Besedilo: Dušan Lukič
Foto: Saša Kapetanovič