Test: Porsche Cayenne e-Hybrid – Le kaj bi bilo, če ga ne bi bilo ...

Zanimivo je namreč, da so pri Porscheju, kot pri striktno športni znamki, med zadnjimi popustili trendu kupejevskih športnih terencev. Cayenne je to različico namreč dobil šele z aktualno, tretjo generacijo. Glede na rezultat je bilo vredno počakati, saj je tak Cayenne še za nekaj odtenkov bolj atraktiven od »običajnega«. Še vedno pa se postavlja vprašanje – je to pravi Porsche?

Obvlada praktično vse

Objektiven odgovor je – da. Ima vse, kar se od Porscheja pričakuje (jasno, v neki drugi dimenziji), hkrati pa ponuja še uporabnost. Namreč, vozna dinamika je na izjemno visokem nivoju, tako z motornega, kot krmilnega vidika. Okreten, hiter in na koncu koncev zelo nezahteven zadosti širokemu spektru vozniških zahtev. Doplačljivo zračno vzmetenje s z zajetno maso avtomobila več kot odlično spopada in tudi zavite ceste mu ne predstavljajo večjega izziva.

Odlično tudi kompenzira nizkopresečne 22 palčne pnevmatike s seznama dodatne opreme, tako da se »udarci« v neravnine praktično ne prenašajo v kabino. Podobno visoko oceno si zasluži tudi krmiljenje, ki je natančno in z dobrim povratnim odzivom. To še posebej priporočam doplačilno krmiljenje zadnje preme, ki za dobrih 1.700 evrov prinese še več okretnosti in natančnosti v ovinkih. Dejstvo je, da je Cayenne na cesti suveren. Morda kar nekoliko preveč suveren glede na skupno maso, s katero razpolaga.

A ne glede na to, kako dobro se znajde na zavitih poteh, težko skrije dejstvo, da je primarno narejen za premagovanje razdalj. Kombinacija zračnega vzmetenja, odlično oblikovanih sedežev in nasploh lahkotnosti upravljanja, dobesedno razvaja in težko se je iz Cayenna usesti v karkoli drugega. Tudi sama kvaliteta obdelave notranjosti in ergonomija sta na visokem nivoju, pri slednji pa nekoliko zbode v oči namestitev ročice samodejnega menjalnika desno za volanskim obročem. Pozicija je nekoliko nenavadna, a se jo človek hitro navadi.

Digitalizacija ni »prizanesla« niti Porscheju, saj sta vozniku na voljo dva velika ekranam, prvi v vlogi merilnikov in voznih informacij, drugi pa služi infozabavnemu sistemu in ostalim nastavitvam. Ob tem velja omeniti tudi Burmesterjevo ozvoženje, ki prihaja s seznama doplačilne opreme in za ščepec več kot šest tisočakov ponuja čudovito zvočno izkušnjo.

Kljub (uradno) petim sedežem je Cayenne Coupe bolj namenjen štirim potnikom, kar kaže tudi obarvanost doplačilnega usnja. Barrique rdeča barva, priznam, ne bi bila moja prva izbira, a s »kreda« barvo zunanjosti enostavno deluje. Aja, pet sedežev? Zadnja klop je dvobarvna, pri čemer sta zunanja sedeža rdeča, osrednji, nekoliko dvignjen del pa so pustili črn. Pomenljivo? A dejstvo je, da tak Coupe ni pravi družinski avto, tako da bo zadnja klop uporabljena najbrž bolj redko, kot bi bila pri običajnem Cayennu.

Korak proti popolni elektrifikaciji?

Motorna ponudba pri Cayennu je zelo pestra, testni avto pa je bil opremljen z najbrž najbolj zanimivo v tem času – s priključnim hibridom. Ta je, ob posodobitvi na modelno leto 2024, precej pridobil na moči in navoru. Tri litrski šest valjni bencinski motor tako v osnovi zmore 224 kilovatov (304 KM), ki so na voljo v razponu od 5.300 do 6.400 vrtljajev v minuti. Pred in ob tem pa izdatno pomaga tudi električni motor z močjo 130 kilovatov (176 KM), ki lahko deluje tudi kot samostojni pogon. Kombinirana moč tako znaša zajetnih 346 kilovatov (470 KM), navor pa 650 njutonmetrov.

Že številke same po sebi obljubljajo dobre zmogljivosti in jih tudi dostavijo – stotica pade v manj kot petih sekundah, medtem ko se merilnik hitrosti ustavi pri številki 254. Cayenne gre tudi samo na elektriko, a na kaj več kot okoli 50 realnih kilometrov boste težko računali. Samo po sebi je za dnevne premike dovolj, za kakšno daljšo pot pa bo potreben »vklop« šestvaljnika. Ko sem se s pogonskim sklopom dodobra seznanil, je poraba lahko padla tudi pod šest litrov na 100 prevoženih kilometrov, jasno, ob kombiniranju z elektriko.

Zelo dolg seznam opreme

Avto ponuja praktično vse, kar si človek zaželi. Izjemno dolg seznam opreme (bilo jo je za več kot 50.000 evrov) prinaša tudi stvari, ki bi jih v takem avtu pričakovali serijsko, pa tudi take, ob katerih ceni oko kar nekoliko zdrzne. V vsakem primeru pa avto kot celota deluje – in to odlično.

Pod črto, Porsche Cayenne Coupe je, ne glede na motorizacijo, specifičen. Ni za vsakega. Ne z uprabniškega, še manj pa s finančnega vidika. Je pa jasno, zakaj velja za nekakšnega rešitelja znamke, saj predstavlja levji delež prodaje znamke iz Stuttgarta. 

Testi

Test: Mercedes-Benz CLE 300 4MATIC - Osamljeni dedič velike zapuščine