Test: Seat Toledo 1.2 TSI (77 kW) Style Welcome Back

A pri nas je drugače. Naši kupci nimajo predsodkov ne pred španskim in ne pred češkim poreklom. Res jih sicer tu in tam še zasledimo, ko se nekateri zmrdujejo nad videzom, ki naj bi bil povsem 'češki'. Ali pa jim je vse 'španska' vas. A oboje se je v resničnosti že zdavnaj preselilo v staro šaro. Sploh glede avtomobilov in njihovega porekla. Kdo pa ve ali upošteva, da si ob nakupu Fordove Kuge ali Audijevega Q3 kupuje v Španiji narejen avtomobil? Ali drugače – kdo pa ve, da je tudi njun tekmec Hyundai ix35 narejen na Češkem?

Poreklo v sodobni Evropi pač ne pomeni veliko. Tudi zato prihaja Seatov Toledo iz češke izdelave, z istih tekočih trakov kot brat Rapid. Le da ima Toledo pestro zgodovino prejšnjih treh rodov, Rapidove predhodnike pa je treba iskati daleč nazaj. Toledo je bil leta 1991 prvi pravi Seatov model, zasnovan pod novim Volkswagnovim lastništvom. Privlačna, uporabna petvratna kombilimuzina, zelo podoben je bil sedanjemu Toledu. Vmes pa sta bila dva povsem drugačna primerka Seatovega iskanja novih tržnih priložnosti. Kdo se ne spomni drugega Seatovega rodu, prijetne limuzine, ki jo je za Seat ustvaril Giorgetto Giugiaro (Italdesign) in s katero so konec 90. let in s podaljškom še v novem tisočletju prepričali številne resnejše kupce?

Pa se je nato nekdo v Martorelu spomnil, da morajo še naprej delati tržne poskuse, in tako je nastal tretji rod Toleda – enoprostorec z nemogočim videzom zadka, ki se je uveljavil le pri taksistih v Barceloni, drugim kupcem pa se je takoj priskutil, ko so Španci (pod nemškim vodstvom) priznali napako in z nekaterimi lepotnimi dodatki iz Toleda naredili Alteo. Četrti Toledo se zdi nekakšen meč za levo roko. Volkswagen ga uporablja v kombinaciji z Rapidom. Slovenija je eden redkih trgov, kjer so se kupci spoprijateljili z obema znamkama, Seatom in Škodo. Drugače je v južnih evropskih državah, kjer Škoda nikakor ne more najti pravega stika s kupci. Tam torej pride v poštev Seat s Toledom, v srednji in vzhodni Evropi pa je edino orožje Škodin Rapid.

Zdaj ste sicer že skoraj vse izvedeli o Toledovi zgodovini, pa še nič o avtomobilu. Lahko bi vam tudi rekel, da si preberite test, ki smo ga o Rapidu pred dobim letom dni pri nas v Avto magazinu že objavili, a tisti je imel 1,6-litrski turbodizelski motor z zgolj 66 kilovati (90 'konji').

Ta naš Seat pa ima nekoliko močnejši, sicer 'le' 1,2-litrski turbobencinski motor. Med Toledovo bencinsko ponudbo je točno na sredini, s 105 'konji' pa je teoretično skromnejši, kot kaže vtis, ki ga dobimo med njegovo uporabo. Sodoben motor skupine Volkswagen se izkaže z zmogljivostmi in 1.300 kilogramov 'žive' teže brez težav prepričljivo hitro spravi iz startnega položaja, še bolj pa je voznik lahko zadovoljen zaradi dobre prožnosti. Turbopuhalo deluje že od razmeroma nizkih vrtljajev, siljenje v visoke sploh ni potrebno. Res je tudi, da Toledo (podobno kot Rapid) pri večjih hitrostih (nad 110 km/h) ne daje tako varnega občutka kot pri nižjih. Ko bolj pospešimo, se precej poveča tudi njegova žeja. Če smo ob pritiskanju na stopalko za plin dovolj nežni, je njegova poraba zmerna, če pa preveč pospešujemo in vozimo z veliko hitrostjo, se poraba v povprečju poveča za liter ali še več.

Ta primerek novega Seatovega Toleda tako lahko ocenimo s povprečno oceno. Če ste voznik, ki od avtomobila ne zahteva veliko, vam bo dobro služil. Zlasti ker je prostoren in večinoma tudi udoben (manj pri nas na vse bolj luknjastih cestah), ob zadržani vožnji pa tudi varčen. Če pa bi se radi z njim vozili bolj dinamično, zagotovo ni pravi za vas.

Besedilo: Tomaž Porekar