Test: Škoda Citigo 1.0 55 kW 3v Elegance

24. 8. 2012
Deli

Citigo je Škoda. Nosi Škodine značke in prodajajo jo Škodini trgovci v Škodinih salonih, reklamne kampanije pa so delo Škodinih tržnikov, kar je, ne da bi upoštevali druga dejstva in detajle, tudi v avtomobilizmu tipičen primer. A kljub vsemu v vednost, da ne bo pomote ob prebiranju spodnjih vrstic.

Genetiki bi rekli klon, porodničarji enojajčni dvojček, računalničarji copy-paste ('kopiraj-prilepi'), tajnice fotokopija, našel pa bi se še kakšen izraz. To velja za zasnovo, tehniko, videz, proizvodnjo in še vse nenaštete procese, ki se zgodijo pred dostavo novih vozil v prodajne salone. Od tam naprej sta namreč marketing in prodaja – in ta dva sta pri Škodi Citigo povsem druga(čna) kot pri Volkswagnovem up!-u.

Citigo je v osnovi prikupen malček preprostih, toda prepoznavnih potez, takšen, da človek vsaj pogleda za njim in o njem razmišlja, kar je zagotovo dober prvi korak. Zaradi majhnosti Citigo meri predvsem na mesta in vsaj v razvitejših krajih na položaj drugega avtomobila v družini, ko gre za tipične kupce srednjih let. A tu nam njihovi tržniki omenjajo še dve populaciji: mladostnike (v času šolanja), ki so denarno še odvisni od staršev, kar pomeni, da v mnogočem starši še odločajo o nakupu, in ljudi v pokoju, ki večjega avtomobila ne potrebujejo več.

V mnogočem Citigo resnično zna zadovoljiti vse naštete. Na prednjih sedežih je, denimo, zelo prostoren, sploh za raz­red, v katerega sodi. Sedeža imata povsem odraslo dolg sedalni del, v celoti sta tipično koncernsko ravno prav trda, da sedenje ni utrujajoče, oba sta višinsko nastavljiva in zmerno bočno oprijemljiva in dva povprečno grajena odrasla se ne tiščita s komolci ter ramami, kar pomeni, da je tudi skupne širine spredaj dovolj. Njun videz je z integriranima vzglavnikoma celo nekoliko športen, a sta prav ta vzglavnika postavljena preveč naprej, da bi se na njiju lahko udobno naslonili, saj takrat tiščita glavo preveč naprej.

Zelo dober je tudi volanski obroč: debel, odlično oprijemljiv in razmeroma majhnega premera, a v svoji spodni legi povsem zakrije merilnike, vidni sta samo območji od nič do 20 in od 180 do 200 kilometrov na uro. Še o merilnikih: vsi analogni so dobri, z minimalističnim videzom lepi in pregledni, je pa tisti za vrtljaje zelo majhen in zato ne zagotavlja natančnega odčitavanja. A v avtomobilu, kot je Citigo, to ne moti. Marsikoga tudi ne bo motilo, da na armaturni ploči ni sredinskih zračnih rež, kot smo jih vajeni pri večini avtomobilov. Reža je namreč na vrhu armaturne plošče in klimatizacija je tudi z njo zelo dobra. Pri ohlajanju v vročih dneh se je pač treba zavedati, da na mali motorček ni mogoče natakniti velikega stroja klimatske naprave.

Tudi pri Citigoju je treba povedati, da je njihov Move & Fun posrečena ideja. Ta večopravilna napravica je očesu prepoznavna kot srednje velik zaslon, ki štrli iz sredine armaturne plošče, združuje pa navigacijo, potovalni računalnik in opozorilne sisteme, kar daje takoj vedeti, da ni le dodatek, ki ga sicer lahko kupite tudi v Intersparu, ampak napravica, ki se pametno povezuje z avtomobilom in ki jo je mogoče navigacijski uporabnosti na prostem na ljubo tudi izvleči. Čeprav je Citigo majhen, zna biti uporaben, tudi ko odlagate drobnarije iz žepov ali torbic, saj streže z dovolj predali in mesti za drobnarije. Prav veliko jih ni, vsekakor pa dovolj. Malce zamerimo le predaloma v vratih, ki sta precej zajetna, a v njiju pollitrska plastenka ves čas pada, ker sta – preširoka.

Za mlade! Nič od naštetega jih ne bo motilo, vključno s povezljivostjo Bluetooth ter dobrim zvokom avdiosistema, bodo pa pogrešali režo za kartico SD, saj se v koncernu VAG z vsemi štirimi otepajo vhoda USB. Kaže pa tudi, da je antena za radijski sprejemnik precej šibka, saj lokalne postaje razmeroma slabo lovi.

Za upokojence! Če ti ne bodo kupili petvratne različice, morajo nujno doplačati za sistem preprostega vstopa (easy entry) na zadnjo klop, saj je bilo pomikanje sedeža v testnem Citigoju posebno neprijetno: ročica za preklop naslonjala in hkratni pomik sedeža naprej je na dnu sedeža, torej se je treba vsakokrat skloniti, pomik sedeža je precej trd, sedež rad leze nazaj in nima spomina za nastavljeno lego. Tudi nad podajanjem informacij ne bodo navdušeni: mali enobarvni infozaslon v merilnikih je pretemen, navidezne tipke sistema Move & Fun so izjemno majhne, očutljivost zaslona pa zelo slaba (preveč pozornosti med vožnjo!) in majhna, skoraj miniaturna sta na istem zaslonu podatka o uri in zunanji temperaturi.

Če izhajamo iz dejstva, kakšne teoretične zmogljivosti ima motor (ki je bil tule močnejši od obeh) in kakšna je teža avtomobilčka, potem je Citigo prav presenetljivo živahen v mestu, predvsem pa je lahkoten v vožnji in s tem neutrujajoč, vključno z rokovanjem menjalnika. Motor je tudi zmerno elastičen in se zavrti do največ 6.600 vrtljajev v minuti. Vse našteto je vzrok za dve skrajnosti. Prvič, če je voznik nežen s stopalko plina, lahko v resničnih razmerah doseže povprečno porabo 5 litrov na 100 kilometrov. In drugič, če je voznik živčne sorte med semaforji in neučakan na cestah zunaj mesta, lahko v resničnih razmerah takle Citigo porabi tudi 10 litrov goriva na 100 kilometrov, saj ga je treba za nekoliko višji ritem vožnje že skoraj surovo priganjati.

Zmerneži, ki so tudi tipični kupci Citigoja, bodo veseli naslednjih podatkov o porabi, ki jih je prikazoval potovalni računalnik v peti prestavi: pri 50 kilometrih na uro 2,3, pri 100 4, pri 130 5,1 in pri 160 7,7 litra na 100 kilometrov. Na tej osnovi je jasno, da je mogoče s Citigojem resnično var­čno voziti. Zagotovo pa tudi varno, saj ima poleg vseh zvezdic NCAP tudi aktivni pripomoček pri zaviranju v sili, kar je v tem razredu šele novost.

Tako. Zaradi večine zgoraj ugotovljenega in zapisanega postane Citigo iz tipičnega poseben primer. Je pa tudi dober primer, na katerem se lahko naučimo o teh rečeh ne razmišljati preveč. Zatorej še enkrat: Citigo je Škoda in je naprodaj v Škodinih salonih.

Bese­di­lo: Vinko Kernc, foto: Saša Kapetanovič

Osnovni podatki
Prodaja: Porsche Slovenija
Cena osnovnega modela: 9.220 €
Cena testnega modela: 11.080 €
Moč: 55kW (156 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 13,8 s
Največja hitrost: 171 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 6,6l/100km
Tehnični podatki
Motor: 4-valjni – 4-taktni – vrstni – bencinski – nameščen spredaj prečno – gibna prostornina 999 cm³ – največja moč 55 kW (75 KM) pri 6.200/min – največji navor 95 Nm pri 3.000–4.300/min.
Prenos moči: motor poganja prednji kolesi – 5-stopenjski ročni menjalnik – gume 185/55/R15 H (Bridgestone Turanza).
Zmogljivost: največja hitrost 171 km/h – pospešek 0-100 km/h 13,9 – poraba goriva (ECE) 5,5/4,0/4,7 l/100 km, izpust CO2 105 g/km.
Voz in obese: kombilimuzina – 3 vrat, 4 sedeži – samonosna karoserija – spredaj posamični obesi, vzmetni nogi, dvojni prečni vodili, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačni vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne – rajdni krog 9,8 m – posoda za gorivo 35 l.
Mase: prazno vozilo 929 kg – dovoljena skupna masa 1.290 kg.
Prtljažnik: Pros­to­rni­na prt­ljaž­ni­ka, iz­mer­je­na z AM stan­dard­nim kom­ple­tom 5 kov­čkov Sam­so­ni­te (skup­no 278,5 l): 4 sedeži: 1 × nahrbtnik (20 l); 1 x kovček (68,5 l)
Naše meritve
T = 22 °C / p = 1.011 mbar /rel. vl. = 32 % / Stanje kilometrskega števca: 2.332 km
Pospešek 0-100km: 13,8s
402m z mesta: 18,7s ( 120km/h)
Prožnost 50-90km/h: 14,5s (IV.)
Prožnost 80-120km/h: 25,8s (V.)
Največja hitrost: 171km/h (V.)
Najmanjša poraba: 6,0l/100km
Najvišja poraba: 8,2l/100km
poraba na testu: 6,6 l/100km
Zavorna pot pri 100km/h: 40,2m
AM meja: 43m
Trušč pri 50km/h v 3. prestavi 56dB
Trušč pri 50km/h v 4. prestavi 54dB
Trušč pri 50km/h v 5 prestavi 52dB
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 62dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 60dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 59dB
Trušč pri 130km/h v 3. prestavi 68dB
Trušč pri 130km/h v 4. prestavi 66dB
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi 65dB
Trušč v prostem teku: 39dB
Ocena skupaj (319/420)
  • Citigo, pravzaprav popoln klon Up!a, seveda podeduje tudi enake lastnosti. Glavna razlika je le v znački in pristopu do kupcev. Tako kot Up! ima do koncernskih standardov še nekaj manevrskega prostora, v splošnem pa prijeten avtomobilček.

  • Zunanjost (13/15)

    Simpatičen malček, a menda še najmanj od spredaj.

  • Notranjost (83/140)

    V marsičem za vzor, pa tudi s pomanjkljivostmi, predvsem — presenetljivo — pri ergonomiji.

  • Motor, menjalnik (50 /40)

    Spodobna pogonska mehanika, v mestu in za zmerno vožnjo odlična, sicer pa je lahko motor glasen in požrešen.

  • Vozne lastnosti (60 /95)

    V okviru namembnosti vozilca odličen, pri priganjanju pa že nekaj slabši.

  • Zmogljivost (25/35)

    V mestu živahen, z ozirom na motor tudi razmeroma prožen.

  • Varnost (39/45)

    Napreden paket varnosti, a malce moteč sistem samodejnega zaviranja.

  • Gospodarnost (49/50)

    Varčen pri zmerni vožnji, celoten paket pa v osnovi s sprejemljivo ceno.

AM ocena: 4/5

Užitek v vožnji: 3/5

Hvalimo in grajamo
lahkotnost vožnje, okretnost
videz, prepoznavnost
videz notranjosti
volanski obroč
Move & Fun: ideja
motor: živahnost, poraba
menjalnik
motor: tresljaji v višjih vrtljajih
motor: poraba pri priganjanju
volanski obroč lahko prekriva merilnike
odmik sedežev
oprimek za pokrov prtljažnika le na desni
slaba vidljivost (potovalni računalnik, Move & Fun)
nima reže za SD niti vhoda USB