Vzpon proti vrhu

To pripombo glede vzpenjanja moramo razumeti v različnih pogledih. Škoda po vsem svetu izboljšuje rezultate prodaje, tako je tudi pri nas. Zdaj je že na tretjem mestu prodajne lestvice znamk pri nas, in sicer z zavidljivim tržnim deležem. Pa ga niso dosegli zgolj z ugodnimi in 'akcijskimi' cenami. To dokazuje tudi naš preizkušeni Kamiq. Da se vzpenja vse više, pa dokazuje še drugače: cenovno je Kamiq tudi presenečenje. Ponuja veliko, a temu primerna je seveda tudi cena.

Ampak pojdimo lepo po vrsti. Oblikovno Kamiq ni kakšno veliko presenečenje, saj se pri Škodi osredotočajo na vse drugo kot na revolucionarno obliko. Jim je pa uspelo nekoliko predrugačiti njegov sprednji del, kjer ga takoj spoznamo zaradi tankih dnevnih luči (v tehniki LED) na zgornjem robu maske, žarometi pa so nameščeni nekoliko nižje. Sicer precej škatlasta oblika ima vendarle tudi nekaj dinamičnih potez, zaradi daljše medosne razdalje pa Kamiq deluje dokaj elegantno, po videzu vsekakor večji kot njegov 'bratranec' iz družine Volkswagen – T-Cross.

Prav podaljšana medosna razdalja je tudi njegova prednost, ko sedemo vanj. Spredaj je sicer občutek povsem običajen, a sedimo nekoliko nižje kot v drugih križancih tega razreda. Zadnja klop zagotavlja zares veliko prostora, predvsem za noge potnikov, in tako lahko tam sedijo tudi dolgini. Bolj ali manj običajna se zdi velikost prtljažnika, a je pravzaprav dovolj velik za vso družinsko prtljago.

Nekateri bodo pri Kamiqu navdušeni nad dejstvom, ki ga pri Škodi radi poudarjajo – Kamiq je prvi z digitaliziranimi merilniki. Manj bo prepričal druge, ki bi si zaželeli enostavnejši dostop do nekaj najbolj uporabnih funkcij, kajti vse upravljanje poteka prek menijev v sredinskem zaslonu na dotik (tudi v osnovni različici, kjer je 6,5-palčni, naš je bil večji). Seveda je nekaj dodatnih gumbov združenih v nekaj upravljavskih gumbih na volanskem obroču. Res pa je tudi, da do pomembnega dodatka, ki ga ponuja Kamiq, prilagodljivih blažilnikov, dostopamo prek gumba na sredinski konzoli. No, res je tudi to, da se nastavitev voznih profilov ob vsakem ponovnem zagonu povrne v izhodiščni 'normalni' profil. A vseeno, zapišem lahko, da se boste v Kamiqu počutili domače že zaradi tega, ker se zdi, da je vse na svojem mestu in uporabno.

Naš Kamiq je bil opremljen z 1,6-litrskim turbodizelskim motorjem, kar je za opremo testnih avtomobilov v zadnjem času bolj nenavadno kot običajno. A z njim se v kombinaciji z zelo tekoče delujočim dvosklopčnim samodejnim menjalnikom dobro izkaže. Opaziti je bilo zelo prijetno delovanje te kombinacije, kar se razlikuje od naših običajnih izkušenj. Tudi delovanje pri počasnem polzenju ob parkiranju je Kamiq odlično obvladal in ga dviguje na višjo raven pri tej vrsti menjalnikov. Upajmo, da je tako pri vseh novih primerkih! Glede motorne opreme je treba dodati še to, da je prepričala z odzivnostjo in razmeroma skromno porabo goriva. Težje bi to lahko rekli za porabo tekočine Ad Blue (oziroma sečnine), saj nas je že od začetka preizkusa avtomobil pozival, naj jo dopolnimo. Ker je imel Kamiq prevoženih zgolj okoli šest tisoč kilometrov, kaže, da ne varčuje s porabo tega sredstva za zagotavljanje čistega izpuha.

Kamiqu so Škodini inženirji namenili veliko sodobnih tehnoloških dodatkov. Že serijsko jih ima kar nekaj, tudi sistem za samodejno zaviranje v sili ter pomoč za ohranjanje vozila na voznem pasu. Ne smemo pozabiti niti klimatske naprave ter zelo izdatne pasivne zaščite potnikov. Z opremo Style je teh uporabnih dodatkov še več. Za varno nočno vožnjo so tu žarometi LED s samodejnim senčenjem, osempalčni zaslon na dotik z boljšim radiem (seveda je treba DAB doplačati), zelo učinkovito povezavo s pametnimi telefoni pa tudi Škodin Smartlink. Prepričljiv se zdi tudi dostop v avtomobil s ključem v žepu.

Manj potrebna (a le avtorju teh vrstic) se zdita 'elektrifikacija' uravnavanja voznikovega sedeža in odpiranje prtljažnih vrat. Kamiq je sicer imel funkcijo zadrževanja avtomobila na voznem pasu, a se zdi ta povsem brez koristi, če ni zraven tudi aktivnega tempomata (za manj naporno vožnjo v zastojih, na primer). Ob temeljitem študiju spiska možne opreme sem v testni Škodi pogrešal še dvostransko prtljažno oblogo (za odlaganje umazanih pohodnih čevljev, na primer) ali vzvratno kamero. Ta bi prišla prav pri vzvratni vožnji, pa čeprav se zdi Kamiq dovolj pregleden v vse smeri. Pri Škodi sicer za Kamiq ponujajo tudi ogrevano sprednje steklo, v teh zimskih časih izredno uporabno, če nimate garaže.

Vse omenjeno, kar sem pogrešal, navajam zato, ker se mi zdi, da bi takšna oprema spadala v avtomobil s ceno, kot jo je imel naš testni Kamiq, namreč skoraj 30 tisočakov. Ne, ne zdi se mi, da bi bil Kamiq predrag, kot bi morda sklepali na hitrico. Ker zdaj pri Škodi ponujajo veliko več, pravzaprav zelo širok nabor avtomobilske tehnologije, ki jo imajo na izbiro v koncernu Volkswagen, pa se zdi, da so se navzeli tudi navad svojih tekmecev, če že ne kar premijskih znamk: ponujajo veliko. Od kupca pa je seveda odvisno, ali bo vse z dodatnega spiska vsega tistega, kar je možno, tudi izbral.

Zato bi za konec dodal še drugi pogled na to, kam se Škoda vzpenja: Povsem so že osvojili način, kako tudi cenovno ponudbo prilagoditi tako, da so kupci za njihove avtomobile pripravljeni dati več.

Kamiq je prijetno enostaven avtomobil, kjer ima opazovalec občutek, da je vse na pravem mestu in uporabno. Malo manj prepričljiv je glede tega, da je vse to, kar odobravaš in ceniš, vredno več, kot pričakuješ, Škoda pač ni več znamka, ki bi bila cenovno na spodnjem repu tekmecev.