Test: Škoda Octavia 1.6 TDI (77 kW) Elegance

Škoda je svoj sedanji ugled utemeljila prav na Octavii. Prvi rod je bil za vesoljni svet gromozansko presenečenje. S postavitvijo med dva do zdaj uveljavljena razreda, preprosteje rečeno med Golfa in Passata, je bila prav Škoda prva, ki je poskušala najti drugačen recept osvajanja kupcev. Šlo je za več avtomobila za enak denar, če celotno zasnovo skrčimo v en stavek. A ta je za Škodo v vsem njenem razvoju zadnjega dvajsetletja ves čas prisoten.

Ko običajni ali pa mogoče malo bolj površni poznavalci rečejo: ta avtomobil pa je vreden več, kot zanj plačaš, že predpostavijo, da gre za Škodo.

Octavijina ponudba prostora je zdaj zrasla še za pol številke in sega med uveljavljene predstavnike višjega srednjega razreda. Povečana notranjost je logična posledica dejstva, da so seveda tudi pri Škodi za zasnovo tretjega rodu uporabili sodobno platformo skupine Volkswagen, za katero se je uveljavila kar kratica MQB in ki omogoča precej bolj poljubno prilagajanje mer avtomobilov tistemu, kar za posamezen avtomobil konstruktorji potrebujejo.

Če to prevedemo v preprostejši jezik: Octavijinim snovalcem se tokrat ni bilo treba držati medosne razdalje Golfa, kot je bilo to nujno pri njenih prvih dveh izdajah. Večino prostora, ki so ga Škodini snovalci pridobili s podaljšanjem medosne razdalje, so porabili za zagotovitev več prostora tistim, ki sedijo zadaj. Zdaj je Octavia že kar za 40 centimetrov daljša od Golfa in zdi se, da se je glede mer avtomobila popolnoma 'osamosvojila'. Kljub prirastku v dolžino pa je shujšala za okoli 100 kilogramov.

Oblikovno je Octavia III nadaljevanje zgodbe prejšnjih dveh in tudi tu se odgovorni pri Škodi zgledujejo po receptu Volkswagna za oblikovanje Golfa: avtomobilu namenijo ravno toliko sprememb, da s posodobljeno obliko nakažejo, da gre za novi rod.

Octavijine prednosti so že do zdaj kupci ocenjevali po tistem, kar so dobili pod solidno oblikovano pločevino. Z izbiro motorja za naš preizkusni primerek ni bilo težav, 1,6-litrski TDI s 105 'konji' bo zagotovo tisti, ki ga bo kupci največkrat izbrali. Za ta avtomobil je to idealna kombinacija in tudi v uporabi se izkaže, da bo večino zadovoljila. Seveda so njegove zmogljivosti skromnejše kot pri dvolitrskem TDI-ju, a v večini preizkusa si kaj močnejšega pod motornim pokrovom niti nisem želel.

Ko sedeš za volan Octavie, dobiš občutek, da gre pri tem avtomobilu za gospodarnost, in ne toliko za dirkaške dosežke. A motor je zadovoljivo poskočen, če mu dodamo malo več plina, in tudi doseganje večjih hitrostih mu gre solidno od rok. Ob običajni vožnji tako doseganje nizkega povprečja porabe ni težava, razen če bi želeli doseči tisto, kar obljublja normna poraba pri Octavii – 3,8 litra porabljenega goriva na 100 kilometrov.

To nam ni uspelo, za to tudi pomladne zimske razmere na naših cestah niso zagotavljale pravih pogojev. Ker je zdaj vsaka Octavia opremljena s sistemom start-stop, se to lahko pri mestni vožnji dobro pozna, tako da je bil naš najboljši dosežek pri mešanih pogojih (avtocesta, mestna vožnja, odprte ceste) 5,0 litra na sto kilometrov. Lažje je bilo doseči najvišje povprečje (7,8 l), a smo se tudi tu morali 'potruditi' z ostrim pospeševanjem in zadrževanjem visokih vrtljajev. Zdi se, da so ta prenovljeni 1,6-litrski TDI pri Volkswagnu kar dobro odvadili prevelike porabe. Velja pa omeniti, da je čudno, ker pri Volkswagnovem koncernu še vedno poskušajo zadržati čas, ko gre za opremo s šeststopenjskim menjalnikom. Tega v kombinaciji z osnovnim turbodizlom ni mogoče dobiti, toda prepričan sem, da bi bil tudi tu dobra izbira, pa četudi bi zanj hoteli imeti doplačilo.

Naša Octavia je bila v notranjosti opremljena z oblogami svetle barve in kombinacija z nekaj furnirskimi vložki je ustvarila zelo prijetno in veselo vzdušje. Kokpit s kakovostjo izdelave kar prepriča, nekoliko manj pa bodo zadovoljni tisti, ki bodo Octavio tudi v tem poskušali primerjati z Golfom. Šefi znamke Volkswagen so že dolgo časa opozarjali, da se jim Škoda preveč približuje s svojo ponudbo, z novo Octavio pa so očitno le našli 'rešitev'. Uporabljeni materiali niso tako prepričljivi kot pri Golfu, a to še ne pomeni, da je to takoj opazno. Podobno je tudi z izvedbo sedežev.

Čeprav se ti zdijo na prvi pogled zelo podobni tistim iz Golfa, se po nekaj­urnem sedenju v Octavii vsi ne strinjajo več s tem. Velja tudi omeniti, da je sedalni del zadnje klopi zelo kratek in je zaradi tega sicer videti, da je zadaj veliko prostora za kolena, a nekaj so ga pridobili tudi s tem ukrepom. Ergonomijo voznikovega položaja pa je treba zelo pohvaliti in tu se ni veliko spremenilo od prejšnjega rodu. Z novim elektronskim modularnim sistemom, ki je tudi del vseobsežne nove platforme MQB, je Octavia pridobila nekaj sodobnih rešitev zabavno-informacijske vsebine.

Vgrajen je bil manjši zaslon, občutljiv za dotik, kombinacija radijskega sprejemnika, navigacije, potovalnega računalnika in telefonskega vmesnika pa se je v skoraj vsem odlično izkazala. Manjkala je zgolj programska oprema za navigacijo. Radijski sprejemnik zmore predvajati glasbo iz CD-predvajalnika (ki je bil skrit v predalu za rokavice pred sovoznikom), v sredinski konzoli pa najdete tudi dve vtičnici za sodobnejše medije (USB, AUX). Pohvalna je bila enostavnost povezave vmesnika z mobilnikom.

Pri Octavii vsekakor velja omeniti tudi uporabnost potniške kabine in prtljažnika. Ob običajnem prevračanju zadnjih naslonjal je v sredini še odprtina, ki jo lahko uporabimo takrat, ko zadaj prevažamo dva potnika, pa skoznjo naložimo smuči ali podobno dolg tovor. Tudi družine z otroki bodo zadovoljne, saj so pritrdišča za Isofix res priročna, če jih ne uporabljamo, pa prekrita s pokrovčki nikakor ne motijo. Nekaj uporabnih 'malenkostnih' rešitev v prtljažniku (kavljev za torbice ali vrečke je več) je prav tako treba omeniti.

Prijetno sem bil presenečen tudi nad običajno ročico ročne zavore med prednjima sedežema. Je pa to ohranjanje 'klasike' značilno še za marsikaj pri Octavii. Vsaj za zdaj si kupec ne more izbrati številnih elektronskih varnostnih in udobnostnih dopolnil, ki so zadnji krik premijske ponudbe, kakršno lahko najdemo pri nekaterih drugih članih skupne družine, zasnovane na osnovi MQB (Audi A3, VW Golf). Seveda lahko marsikaj izberete tudi pri Škodi, a naša testna Octavia ostaja pri običajni (in obvezni) elektronski opremi.

Na splošno pa lahko zapišem, da se na primer ESP tudi pri hitro odpeljanih ovinkih v Octavii ne bo velikokrat vmešal. Že zaradi nekoliko daljše medosne razdalje je Octavia odlična, ko gre za ohranjanje smeri in stabilnost, zasnova nove poltoge preme, ki jo imajo vsi člani družine MQB v ne tako zmogljivih različicah, pa je izvrstna. To se je izkazalo tudi pri našem preizkušenem primerku.

Stopnja opreme Elegance je najbogatejša in oprema, ki smo jo lahko uporabljali v avtomobilu na preizkusu, se je zdela bogata. Ker so osnovni Octavii Elegance 1.6 TDI (za 20.290 evrov) dodali še nekaj dodatkov (navigacijski sistem Amundsen, na primer, zadnje LED-luči, parkirna tipala, zadnje stranske varnostne blazine, (celo) nadomestno kolo itd.), se je cena že malo zvišala.

Veliko avtomobila za dobrih 22 tisočakov! Ali so res vsi dobro vloženi, bo moral vsakdo, ko in če bo izbiral svojo opremo za Octavio, presoditi sam. A če bi sodil po tem, kar so v Octavio pri Škodi zapakirali zdaj, je jasno, da bo tudi v prihodnje ohranila ugled avtomobila, kot sem ga opredelil v uvodu: več avtomobila za vaš denar. Neodvisno od tega, da se s tem reklom poskušajo postavljati še pri nekaterih drugih znamkah.

Koliko stane v EUR

Dodatna oprema testnega vozila

Kovinska barva    430

Izbira voznih profilov    87

Zadnje luči v LED-tehnologiji    112

Navigacijski sistem Amundsen    504

Osvetljen prostor za noge    10

Parkirna tipala spredaj in zadaj    266

Paket Sun&Pack    122

Paket Simply Clever    44

Zasilno kolo    43

Sistem za zaznavanje utrujenosti voznika    34

Stranski varnostni blazini zadaj    259

Besedilo: Tomaž Porekar