Test: Toyota Aygo 1.0 VVT-i X-Play

Ljubezen do novega Ayga ni takšne vrste, kot jo doživimo z modelom GT86. Tam vzljubiš motor, menjalnik, podvozje in zadnji pogon, pri malčku pa so morali igrati na drugačne strune, ki se ji reče – oblika. Zato ne čudi, da je bolj pritegnil pozornost nežnejšega spola, predvsem brhkih deklet.

Naj mi bo oproščeno, ker nisem brhek, še manj dekle. Zato lahko kot tipičen kupec GT86 (sem že omenil zadnji pogon?) samo posredujem besede občudovanja prijateljic, znank in celo sorodnic. Tribarvna karoserija je bila očitno zadetek v polno, X na prednjem delu avtomobila tudi, dodatna zadnja vrata, ki se zažirata v C-stebriček, pa dodata ščepec uporabnosti. Lep je, je bila splošna ocena, ko pa sem pokazal še kamero za pomoč pri parkiranju, je nekaterim ušel še poželjiv 'vau'.

Toda radovednost žensk je neizmerna in zato smo prišli tudi do manj prijetnih lastnosti nove Toyote. Pri zapiranju vrat je zvok preveč kovinski, je ugotovila ena, spet druga se je zgrozila, da želi imeti normalno nadomestno kolo, saj da napihovalni napravi ne zaupa. Znanka, ki se ukvarja z oblikovanjem, je pohvalila splošen vtis pri armaturni plošči (dodatki bele plastike!), a z grozo ugotovila, da se jim je pri merilniku vrtljajev in nadzornih lučkah (levo in desno od velikega merilnika hitrosti, ki v sredini ponuja še podatke potovalnega računalnika) očitno mudilo.

Družno pa smo ugotovili, da sta prednja sedeža z naslonom in zglavnikom iz enega dela skoraj športna in da je za volanom kljub pomanjkanju vzdolžnega pomika prav prijetno. Nekaj smeha je požel tudi enojni brisalnik vetrobranskega stekla, ki prav prikupno spominja na tistega na avtobusih – pa še prav učinkovit je bil! Prav tako dvigujemo palec za dotik občutljiv zaslon, ki ponuja tudi povezljivost z vašim mobilnim telefonom.

V eni od prihodnjih številk bomo objavili še primerjalni test najnovejših malčkov, tokrat pa bomo razkrili le, da je bila Toyota med najmanjšimi, če ne celo najmanjša. Že na prednjih sedežih ponuja najmanj prostora, na zadnjih pa bodo potniki že precej utesnjeni. Prav tako prtljažnik s 168 litri ni med največjimi, je pa zato Aygo prav igrivo spreten v mestu. Če bi bil še preglednejši, mogoče sploh ne bi potrebovali kamere za vzvratno vožnjo ...

Očitno pa Toyotini načrtovalci menijo, da mestni avtomobili nikoli ne zaidejo na avtocesto, saj je imel Aygo zgolj omejevalnik hitrosti, ne pa tudi tempomata. Na primerjalnem testu je to dejstvo sprožilo tudi nekaj smeha, prav tako ugotovitev, da so sogovorniki pri prostoročnem telefoniranju spraševali, ali sem na kolesu. Krivec za to je bila klimatska naprava oziroma kroženje zraka, zato je treba pred klicem dati na prvo stopnjo, da te sogovorniki sploh normalno slišijo.

Litrski trivaljnik je pusti mešane občutke. Po eni strani je zelo varčen, saj smo pri zmerni vožnji po hitrostnih omejitvah na našem normnem krogu porabili zgolj 4,8 litra bencina, po drugi strani pa je sedem litrov povprečne porabe na testu odločno preveč. Mogoče se mu pozna, da ni ravno najbolj mišičast, zato se mora naprezati, če želi slediti dinamičnim tokovom slovenskega prometa. Zmotil nas je tudi hrup ob speljevanju oziroma polnem pospeševanju, saj takrat Aygo vsem potnikom na glas razlaga, da ima samo tri bate, ob zmerni vožnji pa ta hrup čudežno izgine. Dobra stran mehanike je, da je navora dovolj že pri nizkih vrtljajih, zato motorja ni treba priganjati v višje. Menjalniku razen tega, da ima samo pet stopenj, nimamo česa zameriti, saj je natančen in kakovosten.

Če je res, da bodo mladenke odprle svoje mošnjičke za (barvno) prilagoditev avtomobila svojim željam, potem se Toyoti ni treba bati, saj je z Aygom zadela v polno. Resda majhni avtomobili v Sloveniji niso najbolj prodajno uspešni, toda Toyota si skupaj z druščino podobnih (beri: dvojčka Citroën C1 in Peugeot 107) lahko obeta kar lep del pogače.

Koliko stane v eur

Dodatna oprema testnega vozila:

• Paket Out Glow 260
• Paket Inspire & Intense 230
• 15-palčna aluminijasta platišča 520
• Zunanjost ProTecht 220
• Strešna nalepka 220
• Navigacijski sistem 465

Besedilo: Aljoša Mrak