Test: Toyota Verso S 1.33 Dual VVT-i (73 kW) Sol

Toyota in Subaru

Sodelovanje Toyote in Subaruja ima že dolgo brado, saj sta skupni izdelek tako Verso S in Trezia kot GT 86 in BRZ. V prvem primeru je osnova Toyotina, v drugem Subarujeva. Pametna razdelitev, kaj pravite, saj ima ogromna Toyota neprimerno več izkušenj z mestnimi avtomobili, žepni specialist Subaru pa s športnimi.

Toda medtem ko smo lahko Subarujevo Trezio preizkusili že v lanski 14. številki, smo Toyotinega Versa S nekako pogrešali. Kot bi se izgubil. Verso S je pravzaprav nadaljevanje zgodbe, ki jo je spisal Yaris Verso, vendar so se odločili, da njegove povezave z manjšim bratom ne bodo več tako izpostavljali. Čeprav to omenjajo v imenu ali ne, je osnova še vedno Yaris, pravzaprav uporabnejši Yaris.

Uporaben 'Nadyaris'

Karoserija Nadyarisa je sodobno oblikovana, vendar zaradi mestne tlake tudi pravokotna, da z ravnimi stranicami olajša milimetrska parkiranja. Zgolj en brisalnik za vetrobransko steklo lahko pohvalimo, zadnji pa je pobrisal le majhen del šipe, zato je v zimskem obdobju dobro imeti s seboj še krpo. Moramo pa izpostaviti panoramsko streho, ki spada v serijsko opremo pri opremi Sol; prostora pod stropom je že tako veliko, z več svetlobe pa imaš občutek, da ga je res ogromno. Pametni ključ, ki za odklepanje in zaklepanje avtomobila zahteva zgolj dotik kljuke in za zagon pritisk na gumb, je zlata vreden, prav tako ravno dno prtljažnika, ko preklopimo naslone zadnjih sedežev. Škoda, da je zadnja klop trdo vpeta, saj bi z vzdolžnim pomikom te zagotovili še več prilagodljivosti.

Zabavna elektronika in varnost

Prvi vtis ob vstopu v avtomobil je prijeten, saj je položaj za volanom dober, prav tako so pregledni vsi instrumenti. Velik 6,1-palčni zaslon, občutljiv za dotik, na sredini sredinske konzole je v duhu intenzivnejše komunikacije voznika in vozila, na katero v zadnjem času zelo stavijo pri Toyoti. Na žalost navigacije ni bilo, je pa zato pregledno prikazoval porabo goriva, dogajanje za vozilom (kamera!) in stanje zabavne elektronike.

No, ko smo že pri zabavi: priključkov za USB in AUX niso namestili najbolj posrečeno, saj se ob uporabi teh vmesnikov zgornji predalnik pred sovoznikom ne more več zapreti. Velik minus ne samo zaradi estetike, ampak bi lahko rekli tudi kakšno o varnosti! No, ko že omenjamo varnost, pa ne moremo mimo sedmih varnostnih blazin in serijskega stabilnostnega sistema VSC (beri: ESP-ja), ki je serijski pri vseh različicah Versa S. Pohvalno.

1,33 litra in šest stopenj v menjalniku: Zabavno v mestu, hrupno na avtocesti

Motor z zanimivo prostornino (1.33) smo že večkrat pohvalili in vsakič znova ugotovili, da upravičeno. Skupaj s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ki ima 'zelo kratka' prestavna razmerja, je prav užitek loviti prometne tokove, saj pogonu nikoli ne poide sapa. Zaradi kratkosti prestavnih razmerij postane zoprno le na avtocesti, ko se v šesti prestavi pri 130 km/h vozite s kar 3.600 vrtljaji, kar ni najbolj prijetno za ušesa.

Drugače pa se zgodi, da od križišča do križišča pretikate že v šesto prestavo, da ovinke namesto z drugo odpeljete kar s tretjo prestavo in da se pri tem nikoli ne sprašujete, zakaj je tako, čeprav pri Toyoti ponujajo tudi samodejni menjalnik. Če menjalnik kratko in natančno pretika, število prestav oziroma delo desnice ni nikoli težavno, kajne?

Toyota Verso S ima vse dobre lastnosti Yarisa, le da so te še oplemenitene z več prostornosti. Mestni avtomobilček, saj ga v dolžino ni več kot štiri metre, je izza volana vsekakor prijeten, celo igriv, čeprav izkušnje pravijo, da jih na cesti ne bo veliko. Koliko Urban Cruiserjev, ki zaradi podobnosti (bolj namena kot pojave) stika vzvratni ogledali z Versom S v prodajnih salonih, pa ste že videli na cesti?

Bese­di­lo: Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič