Test: Volkswagen Polo Beats 1.0 TSI DSG

Če avtomobil zraste kar za osem centimetrov, seveda to pomeni marsikaj, spretni inženirji pa so dolžinski prirastek izkoristili za to, da je Polo veliko bolj prostoren, kot je bil dosedanji. Zdi se, kot da je preskočil v višji razred. V Golfovega? Seveda ne, a Polo bo zdaj vsekakor že zaradi velikosti privabil tudi tiste, ki so trdili, da ni dovolj prostoren. Ali to, da zrasteš, pomeni tudi, da odrasteš? Zdi se, da so se pri VW potrudili in novi Polo se res zdi precej bolj odrasel kot do zdaj. Za to poskrbijo številni sodobni dodatki, ki še pred kratkim za avtomobile Polovega razreda niso bili na voljo. Polo (s tem imenom Volkswagen svoje avtomobile nižjega srednjega razreda ponuja že od leta 1975) zdaj ponuja veliko, čeprav seveda v marsičem nadaljuje tradicijo večine izdelovalcev: več opreme lahko pač dobiš za več denarja. Naš preizkusni Polo je prispel z opremo Beats, ki je nekakšna dodatna opremska različica ob začetku prodaje šestega rodu. Beats je oprema na podobni ravni kot Comfortline, torej druga v dosedanji ponudbi. Prav ta naj bi ponujala številne dodatke, ki delujejo bolj sveže. Vzdolžna tanka črta prek motornega pokrova in strehe je zunanji razpoznavni znak, notranjost pa je 'osvežena' z oranžno barvo določenih delov armaturne plošče. Nekaterim je ta všeč in celo trdijo, da so s tem dodali tudi privlačnost za ženski okus.

Oblikovno novi Polo lepo ohranja vse pridevke oblikovalskega pristopa Volkswagna. S preprostimi potezami so ustvarili novo Polovo podobo. V marsičem spominja na njihovega večjega, Golfa, a svojega 'sorodstva' tudi s še večjimi ne more zanikati. Jasno, saj je bil namen takšen, da že videz takoj sporoči: to je Volkswagen.

Podobno lahko ugotovimo o notranjosti. Vsekakor na armaturni plošči najbolj izstopa nov, velik zaslon na dotik. Ta je v primerni višini, na ravni merilnikov. Ti so pri Polu sicer zdaj lahko že tudi digitalni (to bi ga podražilo za dodatnih 341 evrov), a v preizkušenem ostajajo 'klasični'. Pravzaprav bi 'bolj sodobni' poskrbeli le za bolj sodoben videz, kajti kar zadeva sporočilne lastnosti, ti v preizkušenem Polu niso nič zaostajali. Tudi zaslonček na sredini lahko sporoči dovolj podrobnosti, sprehajanje po informacijah pa omogočajo gumbi na volanskem obroču. Prav tu so tudi preostali gumbi za upravljanje funkcij, kajti za upravljanje skoraj vsega drugega zdaj skrbijo meniji na dotik na sredinskem zaslonu. Pravzaprav ne čisto vsega. Volkswagen namreč tudi na njem ohranja dva vrtljiva gumba na vsaki strani zaslona. V 'analogni tehniki' je prav tako še ves upravljavski del gretja, prezračevanja in klimatske naprave (pod nekoliko nizko postavljenima sredinskima zračnikoma), tudi ob prestavni ročici je še nekaj gumbov, za izbiro voznega profila ali vklapljanje samodejnega načina parkiranja (ki deluje precej preprosto).

Beats pomeni še dvoje – športno komfortna sedeža in zvočni sistem Beats. Zadnji sicer kot dodatek pri drugih ravneh opreme stane 432 evrov, a za dobro delovanje naprave je bilo menda treba dodati opcijski radio Composition Media (plus 235 evrov), za učinkovito delovanje pametnega telefona pa še dodatek za prostoročno telefoniranje in povezavo App-Connect (dodatnih nekaj manj kot 280 evrov). Elektronskih pripomočkov je bilo še več – najbolj pa je k udobju prispeval aktivni tempomat s samodejnim uravnavanjem razdalje do vozila pred vami. Ker smo lahko uživali tudi v uporabi samodejnega (dvosklopčnega) menjalnika, je bil Polo zares prijeten prevoznik, v katerem lahko voznik nekatere funkcije vsaj začasno prepusti avtomobilu.

Omenimo naj tudi udobje športno komfortnih sedežev, ki so malenkostno omilili sicer precej trdo podvozje (v Beatsu z večjimi kolesi), pod prtljažnim dnom pa v primeru te izbire zeva kar precej neizrabljenega prostora, ker vanj ne moremo vložiti koles večje velikosti (če prav razumemo nemožnost izbire takega nadomestnega kolesa med postavkami cenika).

Polo je bil, če govorimo o voznem udobju in zmogljivosti, že do zdaj pohvalno zanesljiv in udoben avtomobil. Lega na cesti je zanesljiva, enako velja za stabilnost pri vožnji v vseh razmerah, malo pa razočara zavorna pot avtomobila. Pravzaprav je podobno z zmogljivostmi in varčnostjo motorja. Medtem ko se zdi, da Polo ponuja zadovoljiv občutek pri vožnji v skorajda vseh razmerah – s sicer precej majhnim (a zmogljivim) trivaljnikom ter hitro delujočim samodejnim sedemstopenjskim menjalnikom (in dodatnimi vzvodi za ročno prestavljanje pod volanskim obročem), pa je bil obračun porabljenega goriva kar presenetljivo visok. Že res, da smo dobili skorajda povsem nov avtomobil (morebiti s še neutečenim motorjem), a smo si tudi na normnem krogu, torej ob zelo zmerni vožnji, vendarle privoščili več, kot bi pričakovali (in več, kot je porabila Ibiza z identičnim motorjem, a ročnim šeststopenjskim menjalnikom).

Kaj novega prinaša Polo v primerjavi s 'sestro', Seatovo Ibizo? Sorodstvo je zdaj pravzaprav še bolj očitno, kot je bilo pri prejšnjem rodu, deloma v potniški kabini, najbolj pa seveda pri motorni opremi. A po videzu sta kar precej različna, enako pa lahko rečemo za celoten vtis tistega, kar ponuja. Seveda lahko prav tako pričakujemo, da bo Polo bolj ohranjal vrednost pri rabljeni ceni, za kar je znamka seveda pomemben razlog. Če cene primerjamo z Ibizo, so slovenski kupci pri Polu precej na boljšem od tistih, ki kupujejo na katerem drugem trgu. Razlike so pravzaprav malenkostne, sploh če primerjamo avtomobile z bogatejšo in dodatno opremo (marsikje drugje je Polo tudi cenovno nad Ibizo).

Po tistem, kar ponuja, bo brez težav nadaljeval dosedanji razmeroma dober prodajni uspeh (do zdaj v Sloveniji prodanih več kot 28.000), čeprav je res, da se vsaj podpisanemu zdi, da tudi z novim rodom Polo široke ženske množice (kot si obetajo pri wolfsburški znamki) še ne bo najbolj prepričal. Vsaj kar zadeva zunanjost, mu manjka primerna 'seksi' oblika. Ta ostaja precej umirjena in je prvi glasnik, da je Polo še naprej navdihnjen z nemško racionalnostjo.