Toyota Land Cruiser (120) 3.0 D4-D Limited LWB

Vrnimo se na začetek: udoben avtomobil je tisti, pri katerem voznik (in potniki) tudi po 1000 kilometrih neprijazne (na primer zavite priobalne) ceste izstopi, ne da bi čutil vsa vretenca hrbtenice. Da za trenutek postane, globoko vdihne, iztegne prej toliko časa skrčeno telo, potem pa reče: OK, odigrajmo partijo tenisa. Vsaj namiznega.

Da ne bo pomote: Cruiser, takšen, kot je bil testni, je z opremo dobro založen.

Nima usnja na sedežih, ima pa (dober) volanski servo, (dobro) nastavljiva prednja sedeža, (odlično) samodejno klimatsko napravo, (dober) avdiosistem z izmenjevalnikom (šestih) zgoščenk kar v samem aparatu (torej ne ločeno kje v prtljažniku), lahkotno prestavno ročico in druge komande, ki pretežno ne povzročajo sivih las. Tudi po tej plati je takšen Cruiser udoben.

Glede opreme je bil testni Land Cruiser v sredini med osnovnim paketom in prestižnim Executive; slednjega boste lahko že na daleč prepoznali, saj na zadnjih vratih nima rezervnega kolesa.

Limited pa se zdi zelo blizu optimalnega, saj ponudi že precej uporabnih kosov opreme: vzdolžna strešna nosilca, bočni stopnici, električno zložljivi in ogrevani zunanji ogledali, informacijski računalnik (potovalni računalnik in kompas, barometer, višinomer ter termometer), gretje prednjih sedežev, tretjo sedežno vrsto (ker gre za 5-vratno različico) in šest varnostnih blazin. Vse drugo, kar vključuje Executive, je sicer lepo, a lahko pogrešate.

Ne glede na dolžino karoserije, motor in paket opreme pa za Land Cruiserja (serije 120) velja, da gre za čvrsto in visoko nasajeno karoserijo precej razkošnih notranjih mer. Zato se je na sedež treba povzpeti in zato pride bočna stopnica še kako prav. Ko ste enkrat na prednjem sedežu, boste pogrešali nekaj »hitrih« odlagalnih mest, gotovo pa se boste navadili na ogromni predal med sedežema - in življenje bo glede drobnarij v tem avtomobilu precej lažje.

Edino, na kar se je treba navaditi v takšnem Cruiserju, je pretežno svetlo siva notranjost s kar nekaj plastike, ki je na otip čutiti manj kakovostna. Prostor, namenjen potnikom, pa je bogato odmerjen, vključno z merami sedežev. Celo pomožna sedeža v zadnji, tretji vrsti nista majhna, le oddaljenost od tal ni pisana na kožo dolginom.

Ta sedeža lahko preprosto pospravite (dvignete in pritrdite) ob steno, lahko pa ju tudi hitro odstranite in postavite v garažni kot in s tem pridobite še nekaj prostora v prtljažniku. Ta je zlahka požrl celoten testni komplet kovčkov, pa je še ostalo kar nekaj prostora.

Skoraj pet metrov (točneje 15 centimetrov manj) dolg Cruiser, ki je tudi v širino in višino (še posebej na videz) precej zajeten, sploh ni tako neroden, kot dajejo misliti njegove zunanje mere.

Res tehta približno dve toni, toda brez dvoma vas bo presenetil in navdušil s svojim lahkotnim občutkom vožnje. Volan je namreč terensko servoojačen, se pravi, da ga je dokaj lahko sukati, ogromni zunanji ogledali in nasploh odlična preglednost naokrog pa omogočajo lahkotno vožnjo naprej in nazaj. Le pri parkiranju bo treba biti zaradi njegove dolžine in dokaj velikega rajdnega kroga nekoliko bolj pazljiv.

Tudi splošno počutje v takšnem Landu je zelo dobro; delno zaradi že omenjenega prostora, tudi zaradi zelo dobrega avdiosistema pa seveda zaradi udobne vožnje. K udobju veliko prispevajo velika kolesa z visokimi gumami, čeprav je res, da se na kratkih grbinah toga zadnja prema ne obnese najbolje; to bodo začutili potniki v drugi (in tretji) vrsti.

Sicer pa je vzmetenje mehko in dobro požira tresljaje s ceste ali s terena, kamor vas kot lastnika takšnega avtomobila nedvomno utegne zanesti. Terenskost imajo namreč Land Cruiserji že desetletja v krvi in tradicija se nadaljuje tudi v tem Cruiserju. Edino, kar vas lahko na terenu izda, je vaše neznanje ali neustrezno izbrane gume.

Za teren ali za cesto pa je turbodizel s štirimi valji in z dolgimi batnimi gibi odlična izbira. Stroj hladen precej robato steče, a se hitro umiri in njegov tek je kmalu nezaznaven v potniškem prostoru; le prestavna ročica se v prostem teku »dizelsko« trese. Ko motorju vrtljaji narastejo na 1500, postane z navorom izjemno radodaren.

Takšen je do 2500 vrtljajev, le za spoznanje manj suveren je do 3500, nad temi vrtljaji pa volja do dela hitro upade. Nič ne de: tudi z vožnjo le v omenjenem področju boste lahko na cesti med hitrejšimi in če boste prestavno ročico ter stopalko plina pametno upravljali, vas bo navdušila tudi poraba goriva.

Ta se lahko suče tudi pod 10 litri plinskega olja na 100 kilometrov (kar je ob tej masi in velikosti lep rezultat), bistveno nad 12 pa ne bo narasla - razen seveda v pogojih, ki niso normalni; denimo na terenu. Naše povprečje je znašalo 10, 2 litra na 100 kilometrov, pa - verjemite - z njim nismo delali ravno »v rokavicah«.

Dober navor v nizkih vrtljajih in nenavdušenje do dela okrog 4000 vrtljajev in prek kliče po šesti prestavi v menjalniku, s katero bi na cestah zunaj mest gotovo prihranili še nekaj goriva. Ampak na zelo dober splošen vtis to ne vpliva; njegova visokost, veličanstvo, lastnik dvorca in gradu pa plemič in nasploh okiten s plemiškimi naslovi, se nad njim niti najmanj ne bi zmrdoval. Najverjetneje bi bilo celo nasprotno: s svojo pojavo in imidžem bi mu bil Land Cruiser v ponos.

Vinko Kernc

Foto Vinko Kernc