Toyota Yaris 1.3 VVT-i Stella

Morda marsikomu ni bilo jasno, zakaj se pri Toyoti v nasprotju s tekmeci kot pijanci plota držijo skromnih zunanjih mer Yarisa, dokler niso predstavili večjega (in Yarisu oblikovno podobnega) Aurisa. Potem kmalu postane jasno, da mora Yaris ostati majhen (in s tem zadovoljiti samske meščane, beri: večinoma meščanke), za kakšen centimeter več v notranjosti pa bo treba še malce počakati na Aurisa!

Seveda Yaris ostaja čistokrvni mestni potepin: pregleden, gibčen, uren, zelo prijeten za vsakodnevne vožnje po prenatrpanih mestnih središčih. Za tiste manj vešče vrtenja volana smo v testnem avtomobilu preizkusili še parkirna tipala na zadnjem delu, ki že tako preprosto parkiranje še olajšajo, najbolj pa smo se navduševali nad številnimi predali, kamor bodo predvsem ženske voznice lahko porinile od majhne torbice do denarnice (polne evrskega drobiža), po možnosti še zložljiv dežnik, telefon, pribor za ličenje itd.

Težava nastane le takrat, ko so vsi predali (dva pokrita na armaturni plošči, dva žepa na straneh sredinske konzole, predalnika med prednjima sedežema, prostor v vratih . . ) polni, vi pa ne veste, kam ste zatlačili kakšno malenkost! K opremi Stella prištevajo še sedem varnostnih blazin, ABS, avtoradio (MP3), sicer težko dostopen potovalni računalnik, osrednjo ključavnico, ročno klimatsko napravo, električno pomoč pri upravljanju bočnih stekel in nastavljanju vzvratnih ogledal, po višini nastavljiv voznikov sedež, v vseh smereh prilagodljiv usnjen volanski obroč . .

Pogrešate kaj? Mogoče le 15-palčna aluminijasta platišča, ki jih dobite v bogatejši opremi Sol, a to lahko uredite tudi takrat, ko kupujete nove gume. Skratka: razvajanje, za katero pa je treba glede na skromno velikost kar globoko seči v žep!

Bistvo našega testa je bil preizkus 1, 3-litrskega bencinskega motorja, ki s tehnologijo VVT-i zagotavlja 64 kilovatov (87 ’konjev’). Nad 1, 4-litrskim turbodizlom (beri Avto magazin številka 3/06) smo bili seveda navdušeni, saj ga kar razganja od navora in se vsakodnevno odkupi z majhno porabo goriva, toda kako se bo obnesel bencinski motorček?

S (skoraj) eno besedo: zelo dobro! Ni dolgega predgretja, ki ti v mrzlih zimskih jutrih cefra živce zaradi časa, ki ga zaradi poznega odhoda in posledičnega zamujanja na sestanek seveda nimate, ni traktorskega zvoka, ki bi zbujal sosede, ni izrazitih tresljajev, ki bi lahko kar nadomestili kakšno pregrešno drago masažo v vaših najljubših toplicah . .

Motor je najbolj prepričljiv pri nižjih vrtljajih, zato je pravi užitek spreminjati zobniška razmerja s prijetnim petstopenjskim menjalnikom, nekoliko pa mu zmanjka sape v višjih. Edina slabost menjalnika je, da je pri hitrosti 130 kilometrov na uro peta prestava malce ’prekratka’, zato se motor takrat vrti s slabimi 4.000 vrtljaji in preglasi glasovno slabše opremljene sopotnike.

Sedaj se boste verjetno vprašali, zakaj v uvodu piše, da je vedno manj minusov. Zato ker bi lahko

(če bi na uradnih Toyotinih servisih naročili in odšteli okroglih 70 evrov) moteče prižiganje luči podnevi in

s tem posledično slabšo osvetlitev instrumentne plošče zlahka odpravili, saj ponujajo sistem tako imenovanih dnevnih luči. Podnevi se samodejno prižgejo, ob čemer ostaja močna osvetlitev armaturne plošče, ponoči pa prižgete luči in notranja osvetljenost ne bo več tako intenzivna. Preprosta rešitev, ki jo toplo priporočamo!

Testni Yaris sicer ni imel tega sistema, zato ima še ta minus, treba pa je povedati, da pripomočka ne oglašujejo na glas, saj ga Toyota pri nas ne ponuja med originalnimi deli. Zato velja: Yaris ni popoln, je pa v samem vrhu. Vedno bolj!

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič