Volkswagen 1200
Ko si človek kupi nove čevlje, prve dni žulijo, potem se uležejo po nogi in ko navsezadnje zazijajo podplati, je prepričan, da meče v smeti najboljše čevlje, kar jih je kdaj nosil.
Z avtomobilom je podobno. Voznik se ga privadi v dobrem in slabem; pri napakah mu rad gleda skozi prste. In ko dedci v družbi jezijo ženske s pogovori o pločevinastih kočijah so ponavadi vsi "moji" avtomobili najboljši.
Tudi v uredništvu nismo povsem imuni zoper lastniške ljubezni in bolezni. In ko smo "Herbija", "traktor", "pomarančo" - kot smo vsak po svoje krstili našega oranžnega supertestnega - vrnili tovarni, nam je bilo kar nekam hudo.
No, po drugi strani imamo pri ocenjevanju prednost, da iz dneva v dan presedamo iz enega testnega avtomobila v drugega pa še v svoje. Tu se pa ljubezen neha. Že zavoljo tega, ker ni časa, da bi se tako daleč privadili na vsak avto posebej, da bi pozabili na napake svojega. Volkswagnov hrošč torej, po 40.000 trdih kilometrih vzdržljivosti.
Podrobnejši test si oglejte v PDF obliki.
