Volkswagen Bora 1.6 16V Trendline

Tako se zgodi, če je oče Passat, mati pa Golf. Prvi je dal videz, drugi ustroj. Bora res hoče biti zrelejša od Golfa, a mora biti tudi cenejša od Passata. Malo tega, malo onega, in Bora je takšna, kot je. Meni, čeprav moj okus ni merilo, je bistveno bolj všeč kot Golf. Morda zaradi zanimivejših žarometov, morda zaradi zrelejšega bočnega videza, morda celo zaradi (v osnovi, torej preden uporabim povečljive oziroma podaljšljive možnosti) krepko večjega prtljažnika.

O videzu ne kaže zgubljati veliko besed, saj Bora ni več tako nova, je pa svež motor v njej. Ta s prejšnjim, osemventilskim, nima nič skupnega, saj je novi stroj od batov navzven čisto - nov. Zasnova je zdaj že klasična, se pravi štirje bati v vrsti, nad njimi štirikrat po štirje ventili in nad njimi dve odmični gredi.

Glava in blok motorja sta iz aluminija, kar pomeni lahko zasnovo, na koncu pa se pokažejo čisto spodobne številke; največji navor in največja moč sta za nekaj newtonmetrov in za nekaj kilovatov večja v primerjavi s starim 1, 6-litrskim motorjem.

Ni skrivnost, da je razvoj tega, kot marsikaterega drugega motorja (po večini s 16 ventili), narekovala zakonodaja, tista evropske razsežnosti, ki med drugim predpisuje čistejše izpušne pline. Zato je ta motor, ker mora biti čist, razmeroma anemičen, njegova groza pa so dolgi klanci in velika obremenitev avtomobila. Sicer je čisto prijazen in navsezadnje, po številkah naših meritev, ko mu nič ne prizanašamo, povsem spodobno zmogljiv. Ne bi bil »Nemec«, če ne bi dosegel skoraj do pičice enako največjo hitrost, kot jo obljublja tovarna.

Pri pospešku je manj »natančen«, ampak za to je verjetno kriv menjalnik. Dokler ste z njim prijazni, bo on prijazen do vas; najbrž še vedeli ne boste, da je notri. Ko pa boste od njega zahtevali največ, se bo z vsemi prestavami upiral; pretikanje bo postalo prepočasno (v primerjavi z vašimi športnimi zahtevami), gibi bodo naenkrat videti predolgi in, denimo, iz tretje v drugo prestavo bo treba pretikati kar moško odločno. Od vseh sestavnih sklopov tega avtomobila je menjalnik nedvomno njegov najslabši del, če ste le malce zahtevnejše sorte.

Sicer pa je tale Bora skoraj nevrotično brezhiben avtomobil. Že prekinjevalnik vžiga, ki se vklopi pri okrog 6700 vrtljajih v minuti, je povsem neopazen. Prtljažnik je ogromen in praktične kvadraste oblike. Ergonomija voznika, pa tudi drugih potnikov, je zelo dobra. Položaj za volanskim obročem je dobro nastavljiv in pravšnji za dober nadzor nad vožnjo in za majhno utrujenost telesa po dolgem sedenju. Samodejna klimatska naprava je odlična in zna zapihati tudi polarno mrzel zrak, če od nje to zahtevate.

Sedeža sta zelo dobro bočno oprijemljiva, hvaležno trda in imata prijetno usločeno naslonjalo. Informacijski sistem hkrati ponuja pet številskih podatkov (kilometri, potovalni računalnik, ura . . ), ki so vedno vidni, ne glede na zunanjo svetlobo. In navsezadnje so zelo samosvoji tudi merilniki: srebrno obrobljeni in posebej zanimivi ponoči, ko so osvetljeni modro, kazalčki in številke pa rdeče.

Ne, ne, tudi Nemci niso popolni. Bora ima (pre)visoke pedale, neudobne votle zglavnike (pa še to le štiri), malce skop potovalni računalnik (ker vem, da ima koncern na zalogi tudi bogatejše) in volanski obroč v spodnji legi prekrije oba mala in velik del skale velikih merilnikov. Je pa opremljenost tega avtomobila spet tista, ki postavi stvari (ali vaše mnenje) na svoje mesto: oba sedeža sta nastavljiva po višini, radijski sprejemnik je odličen, med opremo je tudi tempomat, na dobrem volanskem obroču je usnje, v komolčni opori na zadnji klopi je velik in uporaben predal, predal(čk)ov je tudi sicer veliko, osvetlitev notranjosti je bogata (vštevši štiri bralne lučke), tudi ogledalci v senčnikih sta (samodejno! ) osvetljeni, zadnja klop je po tretjini zložljiva (in oba dela sta opremljena s ključavnico), varnostna oprema je skoraj popolna in potovalni računalnik je dvojni.

Bore prodajajo Američanom, Poljakom in berlinskim taksistom. Kaj bi bilo, ko bi imel ta avtomobil zadaj vrata? Bi opazno povečana uporabnost zadnjega dela potisnila Boro preveč v nasad zelja, ki ga ljubosumno goji Golf?

Kakorkoli, Bora je zelo dober avtomobil, in če gledamo s tehničnimi očmi, se mu nedvomno godi krivica; tudi z največjimi tolerancami ni toliko slabši od Golfa, kot hočejo to prikazati prodajne številke. Dobro premislite!

Vinko Kernc

Foto: Uroš Potočnik