Volkswagen Caddy 1.9 TDi

Za začetek osvežimo spomin, kaj je Caddy pomenil včasih in kaj pomeni danes. Verjetno se ob tem imenu najprej spomnite na vodovodarja ali elektrikarja. Da, res je! Caddy je bil do danes predvsem dostavno vozilo, garač, ki je moral ’naklepati’ veliko napornih kilometrov, največkrat obilno naložen, saj je njegov velik prtljažnik sprejel precej tovora.

Iz grdega račka (Caddy v preteklosti nikoli ni bil zgled avtomobilske lepote) se je letos prelevil v laboda. Samo poglejte ga od zunaj. Mu kaj manjka, najdete na njem kakšno neskladje oblikovalskih potez? Da ne? Strinjamo se z vami.

Pri Volkswagnu so z novim Caddyjem prijetno popestrili paleto svojih avtomobilov in ne skrivajo ambicij po kosu tržnega deleža v razredu lahkih dostavnikov za prevoz ljudi in blaga. Renault Kangoo, Peugeot Partner, Citroën Berlingo (če naštejemo le najbolj priljubljene) so dobili velikega tekmeca. Dobesedno!

Caddy namreč sploh ni majhen. V dolžino meri 4, 4, v širino 1, 8 metra in v višino še malenkost več. Medosna razdalja z 2682 milimetri pa razkriva, da mu je platformo posodil Volkswagen Touran, ki ima tudi precej podobne oblikovalske poteze.

No, pri Caddyju gre seveda za nekoliko cenejše dostavno vozilo, kjer šteje predvsem uporabnost, ne toliko zunanji videz ali razkošno opremljena notranjost. Zaman boste iskali ’šminko’, našli pa boste natančno Volkswagnovo izdelavo, velika žarometa, odlično pregledni veliki stranski ogledali, uporabna dvojna stranska drsna vrata in velika vrata prtljažnika, ki olajšajo nakladanje prtljage.

Glede na to, da ima Caddy zelo velik prtljažni prostor, to ni zanemarljivo. Ko smo prvič odprli zadnja vrata, smo zagledali eno samo veliko praznino. To, da smo v prtljažnik brez težav naložili ves komplet naših testnih kovčkov, vam verjetno pove že veliko, a prostora kljub temu še ni zmanjkalo, čeprav kovčki zapolnijo skoraj 280 litrov prtljažnega prostora.

Če vam je to premalo (o tem sicer dvomimo), pa imate na voljo še več prostora, le po tretjini deljivo klop morate preklopiti naprej. Žal pa ni snemljiva, čeprav bi v takem avtomobilu lahko bila in mu dodala kanček prednosti pred tekmeci.

Prtljažnik sicer lahko precej obremenite, saj ima Caddy z motorjem 1.9 TDi nosilnost 564 kilogramov, najdaljši tovor, ki ga lahko še udobno prepeljete, pa ne sme biti daljši od 1354 milimetrov. Tako dolg je prtljažnik pri zloženi klopi povsem do voznikovega in sovoznikovega sedeža.

Ob tovoru seveda ne smemo pozabiti na potnike. V Caddyja jih lahko sede največ pet, čeprav bi si lahko privoščil še par sedežev v tretji vrsti. Prepričani smo, da se vam potniki v tem avtomobilu ne bodo nikoli pritoževali nad pomanjkanjem prostora, saj ga je ogromno! Širina, višina, prostor za noge, vse je narejeno po košarkarski meri. V sami notranjosti pravzaprav zamerimo Caddyju le cenenost materialov in skopo opremo.

Če bi bil samo lahki dostavnik, mu tega sploh ne bi zamerili, toda ker ima več kot dovolj prostora za prevoz petih ljudi in je torej v tej izvedbi tudi potniški avtomobil, mu špartanskosti ne moremo spregledati. V siv iveral oblečena notranjost (stranske in stropne obloge) je pač premalo, da bi lahko bili zadovoljni.

Poleg tega so s to oblogo precej varčevali, saj je pločevina razkrita očem na okenskih mostičkih in stebričkih. Celo elastične mreže, ki so nameščene na obeh straneh nad okni (za shranjevanje drobnarij), in plastični predal nad voznikom in sovoznikom ne popravijo slabega priokusa.

Škoda, sploh zato, ker je na primer armaturna plošča povsem spodobna. Merilniki so zelo pregledni, premorejo odličen potovalni računalnik (domet, porabe, čas vožnje, temperatura, ura, povprečna hitrost), volanski obroč je ravno prav velik in lepo oblikovan in plastika ni cenena. Je pa trda, kar je sicer nekaj povsem običajnega pri dostavnikih (v mislih imamo predvsem kombije).

Pogrešali smo le pokrov predala v armaturi pred sovoznikom, kamor bi varno shranili denarnico ali mobilni telefon. Tako vam ostaneta na razpolago (če želite dražje drobnarije shraniti v predal znotraj avtomobila) predala na tleh, pred voznikovim in sovoznikovim sedežem.

Caddy je špartanski tudi pri ozvočenju. Sam radio je še sprejemljiv, zvok, ki prihaja iz cenenih ’mikro’ zvočnikov, pa je z eno besedo zoprn, zato smo se raje vozili kar z ugasnjenim radijem. O udobju le še toliko: na malce trdih in slabo oprijemljivih sedežih se sedi dovolj dobro, da se ne bi ustrašili tudi daljše poti.

Dolgim razdaljam je vsekakor namenjen tudi motor 1.9 TDi s 105 KM, kar je za Caddyja več kot dovolj. Več moči ali večjo končno hitrost od tega avtomobila res nismo zahtevali, saj v peti prestavi dobro delujočega menjalnika potegne tja do 180 km/h.

Ob nekoliko dostavniško delujočem podvozju je bila to tudi zgornja meja sproščene vožnje. Avtomobil ima namreč to slabost, da začne pri nekoliko živahnejši vožnji nihati, če vozimo prek neravnin ali če smo v zavoju. To do 110 km/h niti ni moteče, nad to mejo pa postane neprijetno, saj daje občutek nestabilnosti vozila, čeprav se Caddy sicer dobro drži smeri.

Zadovoljni smo bili tudi s porabo goriva, ki je na testu znaša v povprečju 6, 1 litra na 100 prevoženih kilometrov. Najnižje povprečje je znašalo 5, 6 litra, najvišje ob precej ’težki nogi’ na plinu pa ne več kot 7 litrov. Tako bi Caddy lahko bil ekonomsko ugoden avtomobil. Pa ni!

Čeprav ponuja ogromno prostora, dober motor, a žal zelo malo opreme in le osnovno udobje, ni poceni. Za osnovnega Caddyja boste morali odšteti 3.955.000 tolarjev, za tega testnega (električni pomik stekel, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, leva drsna stranska vrata, potovalni računalnik, če naštejemo le nekaj od dodatne opreme) pa kar 4.836.000. Konkurenca le ni toliko manjša, le za nekaj centimetrov, nikakor ne za cel meter.

Peter Kavčič

Foto Saša Kapetanovič