Volkswagen Caddy Life 1.9 TDI (77 kW) 4Motion

Sliši se nadvse trendno – življenje za gibanje. Veliko bolj, kot se zdi Caddyjeva pojavnost na cesti, še zlasti ker živi v senci svojega brata Tourana. Ja, Caddy je Touranova izvedenka, kar pa še ne pomeni, da je tudi njegov klon.

Velikostno gledano, sta ob modela precej podobna, s to razliko, da boste Tourana v prodajnih salonih našli na oddelku osebnih vozil, medtem ko se boste morali za Caddyja sprehoditi k prodajalcu gospodarskih. Pa čeprav je model Life veliko bolj kot tovoru namenjen prevozu potnikom. K sreči sta tudi oblikovno dovolj različna, da z njunim ločevanjem ne boste imeli težav.

Caddy je predvsem manj nastopaški, namesto krilnih vrat ima v drugi vrsti drsna (to sprejmite za dobro, čeprav so se leva na testu zatikala), notranjost je manj uglajena (beri: bolj špartanska) in sedeži v drugi vrst – pravzaprav govorimo o klopi in ne sedežih – je le zložljiva, ne pa tudi odstranljiva. In še nečesa ne smemo spregledati: Caddyjeva zadnja prema ni večvodilna kot pri Touranu, ampak toga in nadgrajena z listnatimi namesto vijačnimi vzmetmi. Če bo Caddy pri vaši hiši igral vlogo družinskega avtomobila, si ta podatek le zapomnite.

Vožnja je zato precej manj udobna, zlasti za zadnje potnike, ki na neravnih podlagah živahno poskakujejo, če zadek ni primerno obtežen. S tem seveda ni popolnoma nič narobe, če to tudi enako živahno sprejemajo.

Ampak vseeno, poglejmo na to stvar z druge, svetlejše plati: prav zaradi takšne zasnove si Caddyja po novem lahko zaželite tudi s štirikolesnim pogonom. Kar za Tourana ne velja! Oprema Cross naj vas nikar ne zavede. Zaradi nje je Touran sicer videti bolj terenski, toda podvozje in pogon sta prav takšna kot pri vseh drugih različicah.

Pri Caddyju je zgodba povsem drugačna. Da se pod njim skriva štirikolesni pogon, verjetno sploh ne boste opazili. Tudi v notranjosti ne, ki je ostaja prav takšna, kot smo je vajeni.

V testnem modelu so jo dodatno popestrili le sedeži, oblečeni v sivo-rdečo kombinacijo blaga, ob tem pa so za nekaj dodatnega prestiža poskrbeli še zatemnjeni stekli zadaj, kozmetični ogledalci v senčnikih, dvižni rob strehe, samodejna klimatska naprava, tempomat, v usnje oblečen trikrat večunkcijski volanski obroč, radijski sprejemnik z zaslonom, občutljivim za dotik, in grafično-akustični sistem za pomoč pri parkiranju s tipali, vgrajenimi v zadnji odbijač.

Vse drugo najdemo na seznamu serijske opreme, vključno s predalom na vrhu armaturne plošče, ki se odpira s tako grozno cvilečim zvokom, da si ga v Touranu tudi slučajno ne znamo predstavljati.

Ampak Caddy ni Touran, in če ste njegov pravi kupec, boste to opazili, ne boste pa zaradi tega bentili. Tudi predala pred sovoznikom, ki nima pokrova, ne boste spregledali, vendar se boste zato raje tolažili z ogromno odlagalno površino nad glavama, ki je Touran nima.

Zmotiti vas utegne prav tako glasen zvok motorja – v kombinaciji s štirikolesnim pogonom je na voljo le 1, 9-litrski TDI s 105 'konji' – toda ker si Caddyja niste kupili zato, da bi z njim prepotovali Evropo, ampak da se boste ob koncih tednov brez skrbi odpeljali proti vikendu, tudi ko bo sneg dodobra pobelil cesto, vas to ne bo vrglo iz tira.

Razlog, zakaj Caddyja pri Volkswagnu najdemo med gospodarskimi, in ne osebnimi vozili, torej ni zgolj kaprica ljudi, ki delajo v trženju, ampak ima precej globlji pomen in o tem velja pred odločitvijo in nakupom dobro premisliti.

Če niste življenjsko odvisni od štirikolesnega pogona in pri udobju neradi sklepate kompromise, mogoče le ne bo napačno, če se še enkrat ozrete po Touranu Crossu.

Njegova cena je od enako motoriziranega Caddyja 4Motiona le za dobrih 1.600 evrov višja. Drugače pa posezite po Caddyju in se prepustite sloganu v naslovu. Verjemite, tudi ko se zdi, da bi ta 'terenček' že moral obstati, še vedno pridno grize podlago pod sabo in vztrajno premaguje klanec meter za metrom.

Matevž Korošec, foto: Saša Kapetanovič