Volkswagen Fox 1.4

Fox prihaja kot zamenjava za prodajno neuspešnega Lupa, ’pokril’ pa naj bi segment, ki je v Evropi vsekakor zelo pomemben. Med njegove tekmece namreč prištevamo C2, Pando, Micro itd., nekaj kupcev bo prav gotovo odšlo po najnovejše trojčke (Aygo, 107, C1) itd., seveda pa ne smemo pozabiti tudi na (po ceni! ) najhujšega tekmeca, Clia II, ki ga imamo zaradi izdelave v Novem mestu kar za domačega.

V tem cenovnem razredu je - o tem smo prepričani - skorajda najpomembnejša količina denarja, ki ga moramo odšteti za jeklenega konjička. A Fox je tako nenavaden Volkswagen, da bo mogoče svež veter iz Brazilije (kjer ga izdelujejo že dve leti! ) premamil mladino ali pa družine ob nakupu drugega avtomobila. In če priznamo ali ne, je vsak Fox videl več sveta, kot ga bo povprečen Slovenec kdajkoli sanjal. Narejen je bil namreč v Curitibi, 350 kilometrov zračne linije od San Paula, s poceni delovno silo. VW je tam tradicionalno bolj ali manj uspešen, zato je to morda razlog, da so ga izbrali za svetovnega izdelovalca. Ja, temu pa se reče globalna vas.

Nekateri ga že predalčkajo kot le naslednika Lupa, ki je vztrajal na trgu kar sedem let, vendar je toliko samosvoj, da bi bila to napaka. Lisička je volkca res pojedla, a zvitorepka ima tako samosvoj značaj, da kljub nezahtevnosti izdelave skriva kar nekaj adutov. Na prvi pogled je Fox visok, z visokim bokom, s skromnimi steklenimi površinami in nasajen na majhna kolesa. Torej bi lahko predpostavljali, da je na cesti manj stabilen in manj pregleden. Napaka.

Zaradi kompaktne zgradbe je Fox zelo uživaški za vožnjo po mestu, saj ga lahko tudi manj vešč voznik parkira v malo večjo ’luknjo’, visoka boka ti dajeta občutek varnosti, kolesa pa so kar 14-palčna. Mogoče se strinjamo z vami, da bi mu zgolj zaradi estetike pritaknili na noge ’še en palec’, a ob tem bi radi poudarili, da s stališča lepše vodljivosti ali večjega udobja ne boste nič pridobili. Mogoče celo kaj zapravili.

Fox je namreč udoben mestni avtomobilček, ki požira neravnine kot za stavo, ki se kljub višji nasajenosti (ceste v Braziliji so res slabe, a se nekaterim našim domačim lahko le smejejo) nikakor ne nagiba preveč med dinamično vožnjo skozi ovinke in ki pravzaprav tako v mestu kot na magistralkah ali avtocestah razvaja voznika. Seveda, elektrohidravlični servovolan in prečno nameščen petstopenjski menjalnik vozniku posredujeta prave informacije, kaj se dogaja s tehniko.

Fox si podvozje deli s Polom, saj ima povsem enako medosje, povsem enako tehnično rešitev pa so uporabili tudi pri vzmetenju. Spredaj je nasajen na posamične obese, zadaj na poltogo premo. Razlika s Polom je v prostornosti, saj je kar osem centimetrov daljši, res pa je, da je Fox kot naslednik Lupa zrasel kar za 30 centimetrov! To pomeni, da je prostora na prednjih sedežih res ogromno (nobeden od višjih voznikov se v uredništvu ni pritoževal, vsi so položaj za volanom le hvalili), presenetljivo veliko pa ga je tudi na zadnji klopi.

Lahko vam povem iz lastnih izkušenj, da sem svojih 180 centimetrov zlahka spravil na zadnjo klop, le vstop in izstop sta kljub izdatno pomičnemu prednjemu sedežu bolj podobna gimnastiki. Kar ob današnjem pomanjkanju časa za telovadbo tudi ni slabo, kajne? Zadaj sta le dva sedeža, saj je Fox registriran za prevoz štirih oseb, vmes pa so predalnik in dve držali za pijače.

Zadnja klop je vzdolžno pomična kar za 15 centimetrov, kar je res ogromna prednost pred nekaterimi tekmeci, saj le redko sočasno vozite tri prijatelje in poln prtljažnik. Ne boste verjeli, prtljažnik se lahko iz zelo skromnih 260 litrov kmalu poveča vse do ogromnih 1016 litrov. Pri tem nas je motilo le varčevanje s prevleko na spodnjem delu zadnje klopi, glede katere smo bili vsi v uredništvu enotnega mnenja, da bi lahkega srca dodali 100 tolarjev (pa tudi več), da bi jo v tovarni prekrili.

V Foxu lahko izbirate med dvema trivaljnima motorjema (bencinskim 1.2 in turbodizelskim 1.4 TDI), edini štirivaljnik pa smo imeli na testu. To je najmočnejši, 1, 4-litrski bencinski motor, ki iz sebe iztisne kar 75 KM. Zaradi ugodne krivulje navora ga lahko ’vrtite’ le do 3.500 pa boste zlahka lovili sodobne prometne tokove, lahko pa si privoščite bližino rdečega polja na (skoraj neopaznem) merilniku vrtljajev. Motor je že star znanec, saj ima le osem ventilov namesto sodobnih šestnajst, zato pri višjih vrtljajih ni tako suveren kot njegov ’večventilski’ sorodnik enake prostornine.

Pravzaprav bomo priznali, da šestnajstih ventilov sploh nismo pogrešali, saj smo lahko s Foxom prav tako lovili zelene vale, pobalinsko kdaj pa kdaj zaškripali z rahlim drsenjem ali le ’kruzali’ po avtocesti s 130 km/h. Ok, kadar se nam je malce mudilo, nismo imeli velikega moralnega mačka, če je naš rumenko rohnel s 150 km/h na prehitevalnem pasu. Edina večja zamera gre pravzaprav porabi goriva, saj z malce odločnejšo desnico naraste kar na 11 litrov, kar je v dobi rekordnih cen nafte in njenih derivatov slaba popotnica za malčka.

Dve varnostni blazini in sistem ABS skrbita za varnost, osrednja ključavnica, (po višini in globini nastavljiv) servovolan, električno pomične šipe, po višini nastavljiv voznikov sedež in električno nastavljivi vzvratni ogledali za udobje, radio s CD-predvajalnikom in klimatska naprava pa za razvajanje. Za slabih 2, 5 milijona tolarjev dobite veliko avtomobila, če ga seveda ne merite z metrom v roki. A kaj ko tekmeci ne počivajo, zato bo tudi nasmejani Fox moral čez križev pot za vsakega kupca. Ali mu bo pri tem kaj pomagala lisičja narava, pa bomo kmalu videli.

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič