Volkswagen Multivan 2.5 TDI (96 kW) Comfortline

V tistem trenutku še nisem vedel, da bom jaz skrbel za novega Volkswagnovega Multivana, tako da sem odpeljal celotno pot do Frankfurta povsem neobremenjeno, a kljub temu ne povsem brez številnih vtisov z vožnje.

Takoj ko sem prevzel krmilo v svoje roke, sem se osredotočil na voznikovo delovno mesto, ki sem si ga z izdatno nastavljivostjo sedeža v vse smeri in volanskega obroča (po dosegu in višini) takoj naravnal po lastnem okusu.

Pri tem naj poudarim, da se v Multivanu voznik nikakor ne bo počutil kot voznik avtobusa ali tovornjaka, saj je obroč postavljen dovolj pokončno in tudi armaturna plošča spominja bolj na limuzino kot pa na dostavnik.

Je pa res, da »Mnogokombijeve« zunanje mere toliko bolj spominjajo na avtobus. Kasnejši pregled tehničnih podatkov je moj prvotni občutek potrdil, saj se Multivan s kar 4, 89 metra skupne dolžine spogleduje že z visokim avtomobilskim razredom, kjer nastopajo Mercedesov razred S, Beemvejeva Sedmica in hišni Phaeton. In ne boste verjeli, tudi sama vožnja je podobno udobna kot pri naštetih avtomobilih visokega razreda, saj je požiranje cestnih neravnin vedno učinkovito ne glede na podlago, ki jo kolesa povozijo oziroma prevozijo.

Podobno učinkovita kot podvozje sta bila tudi prednja žarometa. Slednja tudi brez ksenonske tehnike (te si ne morete omisliti tudi za doplačilo) odlično razsvetljujeta cesto pred vozilom, kar močno olajša nabiranje kilometrov tudi ponoči.

Sama vožnja je torej udobna in z učinkovitimi žarometi tudi vedno varna; kaj pa pogonski sklop: ali je dorasel nalogi, ki so mu jo Volkswagnovi inženirji naložili v Multivanu?

Brez kakršnegakoli obotavljanja ali razmišljanja lahko na to vprašanje le pritrdilno pokimamo. Poltretji liter delovne

prostornine, v katerega turbopuhalo nadtlačno vpihuje polnilni zrak, razvije (v preizkušeni različici) največ 96 kilovatov oziroma 130 konjskih moči in 340 njutonmetrov. Številke, ki se izkažejo na cesti, tudi avtomobilski, za povsem zadostne.

Na poti, dolgi dobrih 700 kilometrov, namreč ni bilo klanca, ki bi opazneje pobral sapo agregatu, tako da nisem pretirano pogosto posegal po natančni in dovolj hitri prestavni ročici šeststopenjskega ročnega menjalnika. Pri slednji pa le še ena opazka. Inženirji so jo namreč prestavili z dna vozila na armaturno ploščo neposredno ob volanski obroč, kar pomeni, da je zdaj nameščena dosti bolj priročno.

Na sami poti in tudi na prvem cilju (Frankfurtu) pa sem spoznal še eno prednost visokega Multivana, vendar je ta po drugi strani zaradi visokih bokov lahko tudi pomanjkljivost. Visoka namestitev sedežev oziroma zadnje klopi omogoča vsem sedmim osebam v vozilu izredno dober pregled nad dogajanjem pred vozilom in okoli njega.

In kaj naj bi bila pomanjkljivost? Visoki boki vozila! Tako je, v mestu, kjer veliko menjavamo vozne pasove in seveda tudi parkiramo, vam bodo prav visoki boki povzročili nekaj sivih las, saj predvsem pri vožnji nazaj dobesedno tipate morebitne nizke in majhne ovire (količke, cvetlična korita ipd.) za vozilom. Zaradi tega bi vam na tem mestu toplo priporočili doplačilo za sistem za pomoč pri parkiranju, ki bo pri nakupu novega Multivana vašo denarnico olajšal še za dodatnih 76.900 SIT (tipanje samo za zadnjim odbijačem) oziroma 134.200 SIT, če si boste želeli varovati tudi sprednji odbijač Multivana. Ne toliko slabost kot le omembe vredno pa se mi je zdelo prebijanje skozi nekatere tesne uličice Frankfurta, kjer sem še enkrat občutil že omenjeno zajetnost Mnogokombija.

Izredne hvale pa je vredna gospodarnost Multivanovega motorja, ki je od Karavank do Frankfurta vzdržal brez vmesnega postanka na bencinski črpalki. Tudi v splošnem se je Multivan 2.5 TDI izkazal za zgledno gospodarni potovalnik, saj je na našem testu v povprečju porabil ugodnih devet litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov.

Seveda je ta ob priganjanju in dolgotrajnejšem stanju v mestnem vrvežu narasla tudi opazno čez 10 litrov, a se je hkrati pri izrazito zunajmestni vožnji spustila tudi do varčnih osmih stokilometrskih litrov plinskega olja.

Glede na to, da na povratni poti v Ljubljano nisem odkril pretresljivih novosti, sem jih moral seveda poiskati v Ljubljani. Res je, na poti nazaj sem bil že obveščen, da sem zadolžen za Multivana.

Prvi stvari, nad kateri sem se »spravil«, sta bili seveda notranja prilagoditev in uporabnost razpoložljivega prostora. Navsezadnje pri Volkswagnu slednjo obešajo na največji zvon. Kot sem že rekel, sta samostojna sedeža v drugi vrsti vzdolžno pomična in vrtljiva v navpični osi. Hkrati imata na obeh straneh tudi po višini nastavljiv naslon za roke obeh potnikov. Za piko na i sta oba odstranljiva.

Če vam zaupam še, da je samo en sedež težak nekaj dekagramov čez mejo 40 kilogramov, potem mi najbrž ni treba na dolgo razlagati, da je bolje, če vam pri njegovem prenašanju iz ali v avtomobil nekdo priskoči na pomoč. Enako je zadnja klop vzdolžno pomična in odstranljiva iz vozila. Toda pozor! Ta je s 86 kilogrami več kot še enkrat težja od posameznega sedeža v drugi vrsti. Zato skoraj zapovedujem dva (krepka) dedca pri prenašanju. Dame, pa prosim, brez zamere. Še ena domiselna rešitev, ki so jo

Volkswagnovci vgradili v zadnjo klop, je njena zmožnost pretvorbe v ležišče. Res je, z nekaj ne prav najlažjimi potezami se ta pretvori v popolnoma ravno posteljo, ki je za mojih 184 centimetrov seveda prekratka, zato sem jo preprosto podaljšal še s sedežema v drugi vrsti. Pred tem sem jima moral samo prekucniti naslona in voila: približno dva metra dolga postelja me je že vabila na sladek spanec. Saj ne, da sem imel čas zanj, ker me je čakalo še pol neodkrite Multivanove notranjosti. Del te je tudi sredinski element, ki je nasajen na vzdolžna vodila v osrednjem delu vozila.

Ta je tako kot sedeži in klop vzdolžno pomičen in odstranljiv iz vozila. Med vsemi odstranljivimi deli Multivanove notranjosti je tudi najlažji, saj tehta »samo« dobrih 17 kilogramov. To je celo en kilogram več kot tehta Touranov sedež v drugi vrsti! ? Seveda pa ta element nečemu služi, saj ni tam zato, da se boste ob njega spotikali, ali zato, da bi vam kradel prostor v vozilu. Ne, to je prava mala »mizica pogrni se«. Iz nizkega kosa plastike se namreč ob pritisku na gumb (ob hidravlični pomoči) dvigne njen zgornji del, ki sem ga nato preprosto pretvoril še v okroglo in priročno mizico. Mizica pa je še toliko bolj priročna, ker jo lahko sukamo v levo oziroma desno stran, kjer se približa potniku na levem ali desnem sedežu.

Uporabnost notranjosti v vsakem avtomobilu povečujejo tudi številni odlagalni predali. Ti so v Multivanu pošteno odmerjeni in jih najdemo pod obema sedežema v drugi vrsti, nekaj jih je v sredinski mizici, trije pa so skriti tudi v spodnjem delu zadnje sedežne klopi. Po dva velika predala najdemo še v obeh prednjih vratih, pred sovoznikom (ta je edini v kabini osvetljen, opremljen s ključavnico in hlajen) in na sredini armaturne plošče (na žalost neosvetljen). Velik prostor, namenjen odlaganju tudi 1, 5-litrskih plastenk, je še med voznikom in sovoznikom pod armaturno ploščo, dve malo manjši držali za pijačo pa sta poleg pepelnika na sredinski konzoli pod prestavno ročico.

Za dobro počutje med vožnjo poskrbi tudi tripodročna samodejna klimatska naprava. Ta z ločenim uravnavanjem temperature pri vozniku in sovozniku skrbi za njuno dobro počutje. Dodatno tretje področje odlične klimatske naprave pa je namenjeno zadnjima dvema vrstama sedežev. Tam lahko določate tako temperaturo kot moč strujanja zraka skozi zračnike v stropu in iz stebričkov. V vseh pogledih je za voznika in njegovih šest potnikov, tudi na izredno dolgih poteh, v Multivanu več kot dobro poskrbljeno.

In koliko natančno bo to razvajanje potnikov v Volkswagnovem Mnogokombiju potencialnega kupca stalo? Če se bo odločil za testno vozilo, dobrih 8, 9 milijona tolarjev. Je to velika, majhna ali ravno pravšnja vsota denarja? No, če sem čisto odkrit, je končna ocena še najbolj odvisna od vas! Če se imate recimo za osebo, ki bo s pridom izkoriščala številne Multivanove izrazito potovalno in uporabniško usmerjene odlike, potem je nakup nedvomno vreden vsakega tolarja iz vaše denarnice.

Za vse druge, ki niste ravno potovalni tip ali ne premorete velike druščine, ki bi jo »spakirali« s seboj na nedeljski izlet, bo nakup Multivana slaba naložba, saj preprosto ne boste izkoriščali številnih prednosti Mnogokombija. Navsezadnje so bile prav te »krive«, da sva s kolegom 1750 kilometrov dolgo pot od Ljubljane do Frankfurta in nazaj prevozila zanesljivo, hitro, udobno in varno.

Peter Humar

Foto: Aleš Pavletič