Volkswagen New Beetle Cabriolet 1.6

Beetle je sicer leta 1998, ko je v povsem novi obliki in izvedbi zapeljal najprej na ameriške ceste, požel velik pozdrav in navdušenje med kupci čez lužo, ki so ga kupovali kot tople žemljice, toda na stari celini so ga sprejeli manj navdušeno. Razlog za to sta bili razmeroma visoka cena in opazno slabša uporabnost vozila (glede na kombilimuzinskega brata Golfa). Pri Volkswagnu upajo, da bodo z novo pridobitvijo to spremenili.

Nahrbtnik

Novi Beetle Cabriolet deluje na pogled enako ali celo še skladneje kot njegov brat s »pravo« streho. Lok razpete strehe se brez prekinitev ali lomov linije zlije v zadek vozila. Ko streho zložite, je celoten avtomobil sicer še vedno videti dokaj skladen, le zložena streha, nameščena kar malce vsiljeno nad zadkom, rahlo skazi kabrioletske poteze.

Že navaden Beetle najbolj pregleden avtomobil pod soncem, kar še toliko bolj velja za njegovo kabrioletsko različico. Ob razpeti strehi sta namreč zadnja stebrička C izredno široka in kot taka močno omejujeta pregled nad dogajanjem za in ob avtomobilu. Preglednost vstran se sicer opazno popravi, ko snamete streho (ni več ogromnega stebrička C), a zato ni nič boljši pogled nazaj, ker ga še vedno zelo omejuje zložena streha, nameščena visoko nad zadkom.

Zlaganje strehe

Zlaganje ne zahteva pretiranega izobraževanja, saj je sistem zasnovan preprosto. »Pospravljanje« strehe se začne z ročno razklenitvijo strehe od okvira prednje šipe. To naredite z zasukom ročice in rahlim dvigom strehe. Od tu naprej je Volkswagen v testnem avtomobilu postopek prepustil doplačljivi elektriki (218.437 SIT), ki svoje delo opravi dovolj hitro (približno 15 sekund), da lahko zlaganje strehe opravite pri večini rdečih semaforiziranih luči. S tem pa vašega dela še ni konec, saj morate čisto na koncu s priročnim stikalom za hkratni pomik vseh štirih šip za čim manj vetra še sicer rahlo spuščene šipe dvigniti do vrha ali za največ vetra povsem spustiti. Ko smo že pri vetru, je dobro omeniti še vetrno zaščito.

Beetle v oosnovi nima vetrne mreže, zato je prepiha precej, vsekakor pa je veter za daljše poti premočen, da bi pot minila brez glavobola. Zoper njega se zaščitite z vetrno mrežo, ki jo dobite le za doplačilo (68.722 SIT), a je vredna vsakega tolarja. Namestite jo tako, da jo pritrdite v dve luknjici v boku avtomobila in v režo na sredini naslona zadnje klopi. Ta postopek je dovolj nezahteven, da ne povzroča večjih preglavic. Omenimo le še kovinski palici, ki ju vtaknete v omenjeni luknji v boku vozila, s katerima pa lahko opraskate lak na okrasnem robu, pobarvanem v barvo avtomobila. Pozornost torej ne bo odveč.

Vožnja

Kaj pa vožnja? Ta mora biti glede na »prevetreno« zasnovo Beetla Cabrioleta sproščujoča in predvsem uživaška. Predvidevanja se že v prvem kilometru ali dveh potrdijo. Podvozje sedaj že skoraj pregovorno dobro blaži skoraj vse vrste cestnih neravnin in lukenj. Vzmetenje je sicer ustrezno prilagojeno povečani masi kabrioletske karoserije (dodatne ojačitve karoserije zoper njeno zvijanje) in kot tako tudi rahlo trše, kot je pri običajnem Beetlu ali še drugem bratu, Golfu, a kljub temu še vedno ne neudobno trdo.

Kabrioletska zasnova Beetla omogoča vse vrste vetra v laseh. Od močnega prepiha na vseh štirih sedežih prek manjšega in dokaj znosnega vetrčka, najnežnejše sapice do brezvetrja. Za prvo vrsto osvežitve morate vse šipe in vetrno mrežo spustiti oziroma odstraniti. Če želite manj vetra, dvignete vse bočne šipe. Če vam je bolj všeč sapica, namestite še vetrno mrežo in nekaj vetrca se bo prebilo le med naslonoma prednjih sedežev in do vrha potniških glav. Če pa vam ugaja vožnja povsem brez vetra, le poveznete streho znova na svoje mesto in zagotavljamo vam, da tudi sapica ne bo prišla do vas.

Ko je streha razpeta, je v primerjavi s kabrioleti s platneno streho tudi odlično poskrbljeno za zadrževanje hrupa zunaj kabine, saj večplastna streha odlično izolira notranjost vozila. Če se vozite zgoraj brez in uporabljate vetrno mrežo, pa se pripravite tudi na plačilo davka. Ob vgrajeni vetrni mreži postane namreč Beetle Cabriolet dvosed, saj je na »mestu« zadnjih dveh potnikov nameščena mreža.

V testnem Beetlu Cabrioletu je pod prednjim pokrovom brnel že dodobra poznani 1, 6-litrski bencinski štirivaljnik z največ 75 kilovati oziroma s 102 konjskima močema. Ta motor je, glede na nazivno moč in prostornino, druga stopnička v ponudbi. Druga stopnička pa običajno pomeni, da avtomobil ni tako podhranjen kot v primeru prve stopničke (pri Beetlu je to 1, 4-litrski motor). Seveda pa z 1, 6-litrskim motorjem tudi ni modri dirkač, a kilometre bo Hrošč 1.6 kljub temu nabiral dovolj hitro, če le zahteve niso prevelike. Po našem mnenju se ta motorček zelo dobro poda značaju tovrstnega avtomobila, saj ni preveč podhranjen, da bi bili na cesti v napoto preostalemu prometu, hkrati pa ga tudi ne razganja od moči.

Peter Humar

Foto: Aleš Pavletič, Saša Kapetanovič

V službi oblike

Za Beetla bi lahko rekli, da je že skoraj vzor vsem drugim avtomobilskim proizvajalcem, kako narediti iz razmeroma uporabnega avtomobila, kot je Golf, nekaj tako (ne)uporabnega, kot je novi Beetle. Slednji je namreč zelo lep primer avtomobila, zasnovanega izključno z mislijo na obliko, pri tem pa je Beetle Cabriolet le še nadgradnja tovrstnega ravnanja. Tako je njegov prtljažnik v primerjavi z Beetlovim 209-litrskim zmanjšan še za dodatnih 8 litrov in znaša le še 201 liter. Da je slika še »popolnejša«, pa mora biti prtljaga razmeroma majhnih mer, saj jo boste le tako lahko stlačili skozi majhno odprtino v še manjši prtljažniček.

Obvezna oprema

Da ne bo nesporazuma. Tu ne bomo razglabljali o zakonsko določeni obvezni opremi, ki jo mora imeti vsak avtomobil vedno s seboj, temveč predvsem o koristni »obvezni« opremi, za katero vsak kabrioletski navdušenec ve, da je brez nje življenje s kabrioletom vsaj manj uživaško, če ne celo težko.

Tako se vsakdo, ki se še nikoli ni peljal s kabrioletom popoldne, ko na nebu ni oblačka, še vedno sprašuje, čemu klimatska naprava, če pa ima avtomobil zložljivo streho. Najprej zato, ker je pod vročim soncem veliko bolj vroče kot v senci strehe. Drugič pa zato, ker se skozi platno prebije precej več vročine kot skozi pločevino in se zato kabrioletska kabina še hitreje segreje kot recimo limuzinska. Torej je klimatska naprava že ena od »obvezne« kabrioletske opreme. Druga je že omenjena vetrna mreža, tretja pa usnjeno oblazinjenje. Usnje je resnično zelo dobrodošel dodatek s seznama doplačil, saj je veliko lažje za vzdrževanje in čiščenje kot blago.

Zgoraj brez

Dobrih 5 milijonov za Beetla Cabrioleta 1.6 ni malo denarja. In če pri tem upoštevamo še dejstvo, da je zelo smotrno doplačati tudi za zelo koristno klimatsko napravo, dobrodošlo vetrno mrežo in uporabniku prijaznejše usnjeno oblazinjenje, potem se ta številka povzpne že na krepkih 5.856.000 SIT. Za vse malo bolj razvajene, ki si bodo zaželeli še električno pomične strehe, pa bo skupen znesek znašal že več kot 6 milijonov tolarjev. Vsekakor veliko denarja za, s stališča uporabnosti, neuporaben avtomobil. A kot vedno doslej tovrstnega avtomobila ne bodo kupovale mlade družine, temveč premožnejši posamezniki, ki si želijo predvsem svobode, užitka in pozornosti povsod, kjer se pojavijo. In verjemite nam, pozornosti vam z Beetlom Cabrioletom ne bo manjkalo.