Glasba ali šport, to je zdaj vprašanje!

Ne samo, da je izbor med križanci in terenci pri Volkswagnu že kar nepregleden, podobno bi lahko rekli za nazive posameznih modelov. Vsaj T-Cross in T-Roc sta si v marsičem precej podobna, pa naj gre za imeni ali pa tisto, kar ponujata. Ali so se pri VW bolj resno posvečali izbiri imen, ali pa so jih izbrali v pomanjkanju domišljije, ne bomo mogli ugotoviti. Seveda je na dlani: glasba ali šport.

Je pa prav zabavno, kako se Volkswagen dolgo pretvarja, kot da nekega novega razreda sploh ni, potem ko šefi vendarle ugotovijo, da se nekaj dogaja, pa se zadeve loti z vso vnemo. Zdaj imajo kupci pri znamki Volkswagen na voljo kar pet različnih velikosti terencev ali križancev, izbira med posameznimi pa zagotovo ne bo lažja, tudi zato, ker sestrske znamke Audi, Seat in Škoda s svojimi interpretacijami podobnih modelov prav tako prispevajo k oteženemu izbiranju.

A T-Cross je zdaj tu. Zapisati je treba, da je resen tekmec za vse druge, pa če se razgledamo po celotni ponudbi ali pa če le pogledamo na druge modele iz Volkswagnovega 'gnezda'. Nekaj višji in daljši kot Polo, pa krajši kot T-Roc ali Golf. Izkušnje učijo, da križanci ali mestni terenci spodkopavajo položaje nekaj večjim klasičnim modelom. To bi pri Volkswagnu bil seveda Golf. Vsaj še slabo leto se bo zagotovo marsikateri kupec Golfa ukvarjal tudi z mislijo, da presedla k nekaj višjim, bolj modnim križancem (dokler ne pride nov, osmi rod Golfa).

T-Cross ima v marsičem res dobre možnosti, da bo privlačil tudi kupce tega klasičnega Volkswagna. Prostornost in uporabnost pri takšnih primerjavah zagotovo pretehtata, a videz seveda ne! T-Cross je (verjetno s posebnim namenom) precej bolj utilitaristično oblikovan, če ga analiziramo le v proporcih, vsaj podpisanega, v marsičem spominja na prvi rod Tiguana (ki je bil seveda občutno daljši). A notranjost je Volkswagnovim inženirjem uspelo zgledno urediti, prostora spredaj in tudi zadaj je veliko (zadnja klop je vzdolžno pomična!), prtljažnik je neverjetno velik in vanj pod prtljago brez težav spravimo še čisto pravo nadomestno kolo.

Tudi kabinska uporabnost je zgledna, čeprav je voznik zaradi hlastanja po 'sodobni' opremi malce omejen, ker je do številnih upravljavskih funkcij mogoče priti le prek pritiskov s prstom na sredinski zaslon na dotik. Kar sicer gre povsem brez težav, kadar avtomobil miruje, je lahko tudi nevarno, če moramo pogled odvračati s ceste, da s prstom zadenemo pravi gum, ter si pri tem z dlanjo ali ostankom roke pomagati, da tudi zares zadenemo želeno točko na zaslonu. Sicer pa je všečna tudi 'klasična' ročica ročne zavore, ki kot nekaka ostalina sega iz sredinskega grebena med sprednjima sedežema.

Na uporabnost zelo vplivajo najrazličnejši pripomočki, ki jih je treba dodatno izbrati iz precej nepreglednega in včasih tudi zapletenega nabora dodatkov. Uporaben je sredinski naslon za voznikov desni komolec, ki ga je res mogoče primerno prilagoditi. Zelo 'kul' je tudi digitalni zaslon za merilnike (seveda za doplačilo). Je res pregleden ter uporaben, ker si lahko pripravimo primeren nabor podatkov, ki se nam zdijo najbolj sprejemljivi. Ves čas vožnje s T-Crossom sem ugotavljal, kako uporabna je rešitev preslikave pametnega telefona (App-Connect), ki ga je vrli opremljevalec pri izbiri opreme preizkusnega T-Crossa spregledal (tako kot tudi radio DAB).

Je pa zastarel navigacijski program (z zastarelimi podatki o cestah) v novem T-Crossu zbujal pomilovanje ob misli, kako preprosto je zdaj zasledovati zadevo prek Google Maps! Ko je navigacija kazala prevozno cesto, a se je T-Cross po polževo premikal v predvelikonočnem zastoju, je bil pogled na dodatni telefon rešilen. Nasvet za nakup: čim manj izdatkov za navigacijo, čeprav vam cenejšo Volkswagen vsili, ker je nakup App-Connecta pogojen z nekoliko boljšim radiem (Composition Media) in osempalčnim zaslonom.

Naš preizkusni T-Cross je poganjal nekoliko močnejši litrski turbobencinski trivaljnik, povezan je bil z dvosklopčnim samodejnim menjalnikom. Kombinacija je presenetljivo uporabna (spomin na težave pri vzvratni vožnji pri parkiranju pri nekaterih prejšnjih Volkswagnih je tokrat skoraj zbledel). Motor daje skoraj ves čas občutek, da deluje brez večjega napora, tudi ob bolj odločnem pospeševanju in bolj športni vožnji. Tudi lega na cesti in udobje med vožnjo dobita dobro oceno, čeprav bi zaradi večjih gum pričakovali slabše 'požiranje' kratkih grbin, a tega pri T-Crossu pač ni …

Pri elektronskih sistemih za pomoč pri varnosti in udobju je treba omeniti, da je T-Cross bogato opremljen že serijsko – nadzor spredaj z mestno funkcijo za zaviranje v sili in zaznavanje pešcev, pomoč pri zadrževanju na voznem pasu, senzor za mrtvi kot. Pohvaliti moram delovanje aktivnega tempomata (ki je doplačljiv), v povezavi s samodejnim menjalnikom pa pomaga pri vožnji v koloni.

Če vas bo presenetila končna cena našega preizkušenega T-Crossa, je treba dodati, da ga je mogoče z nekoliko manj razkošnim odkljukanjem nekaterih možnosti zelo uporabnega dobiti že za precej manjšo vsoto. Res pa je, da tisti, ki bodo izbrali manj bogato opremo (osnovno ali tisto z oznako Life), dobijo precej manj in je nato treba paziti na primerne dodatke še pri dodatni opremi. Največja dodatna postavka pri našem T-Crossu se je imenovala paket R-Line Plus. Če vam ni do zagotovljene estetske večvrednosti z videzom R-Line, sta zares vredna le športno udobna sedeža. A to so že razmišljanja, ki ne spadajo toliko k oceni o avtomobilu, temveč k okusu.

T-Cross bo s tem, kar ponuja, zagotovo postal prodajna uspešnica. Najbrž pa bo najbolj begal tiste, ki se zdaj ne bodo mogli odločiti med bolj všečno oblikovanim T-Rocom in precej škatlastim videzom T-Crossa.

Pa smo spet pri okusu! Ali, če povzamem naslov. Enim več športa in rekreacije (Cross), drugim več zabave in glasbe (rock-and-roll).