Volkswagen Touran 1.9 TDI Trendline

In kako to, da se je Volkswagen najprej ustrašil Oplovega sistema Flex7, zdaj pa zelo samozavestno prihaja na trg s Touranom, ki v osnovi ponuja »le« pet sedežev? Odgovor je lahko 60 odstotkov kupcev tovrstnega avtomobila, ki iščejo v njem uporabnost in prilagodljivost, 33 odstotkov kupcev išče predvsem prostornost, preostalih nekaj odstotkov pa pričakuje všečno obliko, cenovno dostopnost, preprostost uporabe, udobje in seveda sedem sedežev.

Na podlagi teh ugotovitev se je Volkswagen odločil, da bo razvil mali limuzinski kombi, ki stavi predvsem na izdatno prilagodljivo in uporabno ter seveda s prostorom bogato založeno notranjost.

Notri uporaben in prostoren

In ko tako prvih nekaj minut druženja s Touranom posvetite pregledovanju njegove notranjosti, ugotovite, da so inženirji svoje delo opravili temeljito in premišljeno. Tako so recimo v drugi vrsti sedežev slednji trije samostojni in povsem ločeni med seboj. Vsakega izmed njih lahko pomikate vzdolžno (160 centimetrov giba), vsakemu lahko tudi poklopite naslon (ali naravnate njegov naklon), ga celega poklopite ob prednja sedeža ali nenazadnje celo povsem odstranite iz kabine (vse možne postavitve, nastavitve, prilagoditve in podobno si lahko ogledate v ločenem delu tega testa, v uporabniškem kotičku).

Zadnje opravilo, odstranjevanje sedežev iz kabine, bo sicer zahtevalo malo močnejše posameznike, saj tehta posamezen sedež razmeroma zajetnih 15, 9 kilograma (zunanja sedeža) oziroma 15, 7 kilograma (srednji sedež), toda za trud boste nagrajeni. Touran ima namreč velik prtljažnik, ki lahko z odstranjevanjem sedežev postane že kar ogromen. Že v osnovi ponuja kar 695 litrov prostora za prtljago, medtem ko ta vrednost pri odstranjenih vseh treh sedežih v drugi vrsti naraste na kar 1989 litrov prostora.

Ker pa Volkswagnovi inženirji »le« z zelo prostornim in dobro prilagodljivim prtljažnikom še niso bili povsem zadovoljni, so ga nadgradili še z izdatno uporabno zasnovanim potniškim prostorom. Tako v njem najdemo cel kup odlagalnih prostorov za drobnarije vseh vrst, od katerih bi pol besedila porabili samo za njihovo naštevanje. Zato zapišimo le, da je v celotnem avtomobilu na razpolago kar 24 odprtih, zaprtih, odkritih ali pokritih predalčkov, žepov, poličk in podobno zasnovanih prostorov za drobnarije. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti še na uporaben zatič v prtljažnem prostoru za nakupovalne vrečke, pa dve mizici za piknik na naslonih prednjih sedežev, in sedem mest za pijačo, od katerih vsaj dve v prednjih vratih sprejmeta tudi vsako po eno 1, 5-litrsko plastenko.

Za drobnarije, kramo in podobno navlako, ki jo ljudje običajno vlačimo s seboj v avtomobilu, je v Touranu torej več kot izvrstno poskrbljeno. Kaj pa za same potnike? Ti sedijo, kot smo že omenili, vsak na svojem sedežu, pri čemer sedita prva dva potnika bolje od preostalih treh v drugi vrsti, a tudi ti načeloma nimajo veliko razlogov za pritožbe. Že res, da bodo zelo verjetno zaznali ozek prostor pod Touranovo streho, ki so jim ga dodelili Volkswagnovi inženirji, saj sta zunanja potnika zaradi namestitve srednjega (podobno velikega kot zunanja) sedeža opazno pomaknjena proti zunanjosti vozila. A delno odrešitev predstavlja že dejstvo, da takrat, ko se v Touranu vozijo le štirje potniki, srednji sedež odstranite in oba skrajna sedeža namestite rahlo bližje sredini vozila, pri čemer se bosta oba potnika v drugi vrsti takoj počutila skoraj tako dobro kot tista dva v prvi vrsti.

Ko smo že omenili prva potnika, se ustavimo za trenutek pri vozniku in njegovem delovnem prostoru. Ta je nemško urejen in pospravljen, z vsemi stikali na svojem mestu ter z volanskim obročem, nastavljivim po višini in dosegu v smislu ergonomije skoraj brez pripomb. Nastavitev volanskega obroča bo morda (odvisno od posameznika) zahtevala nekaj več privajanja zaradi razmeroma visoke namestitve, a po prvih nekaj kilometrih bodo morebitne pritožbe nad vozniškim delovnim prostorom zagotovo potihnile in nastopil bo čas hvale. Hvale pogonskega ustroja.

Nekaj o pogonu

V testnem Touranu je nalogo pogonskega stroja opravljal 1, 9-litrski turbodizel z neposrednim vbrizgom goriva prek sistema črpalka-šoba. Največja moč 74 kilovatov oziroma 101 konjska moč je zadostovala za končno hitrost 175 kilometrov na uro, 250 njutonmetrov navora pa za pospešek 0-100 km/h v 13, 8 sekunde. Rezultata, ki tako motoriziranega Tourana sicer ne uvrščata med šprinterje, toda na svoji poti je lahko kljub temu spodobno hiter, da nabiranje kilometrov ni naporno. Pri slednjem pa je v veliko pomoč tudi prožnost motorja. Ta namreč že iz prostega teka naprej lepo vleče, pri čemer tudi za Volkswagnove motorje TDI značilnega grobega vklopa turbinskega polnilnika ni čutiti.

Da je slika še popolnejša, poskrbi majhna poraba goriva. Ta je na testu znašala v povprečju le 7, 1 litra na 100 prevoženih kilometrov in je pri izrazito nežni nogi padla na vsega 5, 5 litra oziroma ob zelo težki nogi narasla tudi čez 8 stokilometrskih litrov. Nekaj h končnemu vtisu o odličnosti pogonske mehanike prispeva tudi dobro preračunan šeststopenjski ročni menjalnik, katerega gibi prestavne ročice so natančni in dovolj kratki ter lahkotni (menjalnik se ne upira tudi hitrejšemu pretikanju).

Naj se na tem mestu ustavimo le še pri zvočni izolaciji, ki razmeroma dobro zadržuje vse vrste trušča, toda nekaj rezerve za izboljšave kljub temu ostaja pri zadrževanju motornega trušča. Težavo namreč povzroča nad 3500 motornimi vrtljaji na minuto glasnejši »preboj« značilnega dizelskega trušča, ki pa je kljub temu še vedno v mejah znosnega.

Vožnja s Touranom

Kot ste najbrž že sami ugotovili, je Touran v osnovi namenjen družinam in družinskim izletom ter potepanjem. Družinski očetje in mamice pa načeloma ne divjajo po cestah, zato bomo poglavju o vozni dinamiki namenili le nekaj besed. Novo podvozje (oznaka PQ 35), na katero je postavljen Touran in na katero bodo nasajeni še številni njegovi bratje, sestre, bratranci in sestrične, se v praksi izkaže kratko malo zelo dobro.

Nastavitev vzmetenja pri Touranu je zaradi njegove visoke karoserije (nagibanje v ovinkih) rahlo čvrstejša kot običajno, a kljub temu z veliko večino cestnih neravnin opravi brez težav, medtem ko si nekaj graje zasluži le rahlo živčno poskakovanje pri vožnji prek krajših cestnih valov na avtomobilskih cestah pri večjih potovalnih hitrostih. Touran se, za limuzinski kombi, zelo dobro znajde tudi na ovinkasti cesti, kjer prepriča stabilna in zanesljiva lega.

Dopolnitev k dobremu občutku na cesti pa predstavljajo tudi ravno tako stabilne in zanesljive zavore. Te ob dobrem občutku na stopalki zavore in serijsko vgrajeni podpori s sistemom ABS zagotavljajo dobre rezultate zaviranja, kar dokazuje tudi izmerjena zavorna pot pri zaviranju s hitrosti 100 km/h do mirovanja v vsega 38, 4 metra, to pa je rezultat, ki je občutno boljši od razrednega povprečja.

Ne najugodnejši . .

»Boljša« od razrednega povprečja pa je tudi cena novega Tourana. A glede na to, da naj bi le redki kupci tega avtomobilskega razreda iskali cenovno zelo ugoden nakup limuzinskega kombija, so se pri Volkswagnu (tako kot očitno še vedno doslej) načrtno odločili za višji cenovni razred med sebi enakimi. Tako dobite Tourana z motorjem 1.9 TDI in s paketom opreme Trendline, ki je v osnovi že razmeroma dobro založen (glej tehnične podatke) za dobrih 4, 93 milijona tolarjev.

Osnovni paket Basis je seveda cenejši (za 337.000 SIT), a obenem tudi ustrezno manj založen z dobrotami, pri tem pa morate oziroma je zelo priporočljivo pri obeh doplačati še za klimatsko napravo (270.000 SIT ročna, 306.000 SIT samodejna), kar »prag bolečine« v denarnici premakne še malo višje.

. . dober nakup

Torej, ali je Touran 1.9 TDI Trendline vreden zajetnega kupčka denarja, ki ga bodo od vas zahtevali v Volkswagnovem prodajnem salonu? Odgovor je pritrdilen! Motorček 1.9 TDI bo več kot zadovoljil potrebe po moči, prožnosti in (ne)požrešnosti, tako da bo uporaba (beri: vožnja) z njim nenaporna in prijetna. Piko na i pa pristavi še Touranova skrb za potnike, drobnarijo in prtljago, ki jo je lahko zelo veliko. Volkswagen! Ustvarjal si dolgo, a čakanje si z zelo dobrim izdelkom več kot upravičil!

Peter Humar

Foto: Aleš Pavletič