Volvo S80 2.4 T

V prometnem dovoljenju marsikaterega avtomobila danes piše limuzina, čeprav zunanja podoba pove vse drugo kot to. Volvo S 80 pa je limuzina v pravem pomenu besede. Se še spominjate teh švedskih vozil izpred desetih ali petnajstih let? Njihova oblika je bila natanko takšna, kot bi jo v nekaj minutah prostega časa narisal prvošolček.

Oglata, nerodna, prisekana. In ravno to je vžgalo; v poplavi vseh mogočih oblikovalskih zamisli je ravno Volvo že od nekdaj izstopal s svojo konzervativno oblikovalsko politiko. Peščica jih je menila, da je grd, večina ga je vzljubila. Zaradi prestiža in visoke cene, si ga je lahko privoščil le redko.

Danes je drugače. Volvo postaja oblikovno nežnejši avto in tudi cenovno dostopnejši. So švedski avtomobili postali dostopnejši ali so vsi drugi tekmeci zlezli na Volvovo cenovno raven? O tem bi lahko dolgo in široko razpravljali, toda resnica je verjetno nekje vmes.

Priznam, v uredništvu revije smo razvajeni. Če avtomobil ni vsaj iz srednjega razreda, nihče več s prevelikim navdušenjem ne sede vanj. Če nima klime, joooj, potem je vožnja z njim (vsaj v poletnih mesecih) bolj kazen kot službena dolžnost.

Testni Volvo je bil avtomobil in pol. Njegovih ključev v redakciji ni bilo nikdar na spregled. In to je dober znak. Odličen. S 80 z 2, 4-litrskim turbinsko polnjenim motorjem je ravno prava kombinacija med velikostjo avtomobila in zmogljivostjo motorja. Sicer res ni dirkalnik, toda vozilo se več kot spodobno premakne z mesta. Osebno menim, da vozil tovrstnih dimenzij sploh ne smeli prodajati z manj kot 200-konjskim pogonskim agregatom, kakršen je bil Volvov. Kakšna zoprnija - sedeti za volanom velikega in svetovljanskega avtomobila s preslabotnim motorjem.

Vožnja s S 80 je bila res užitek. Oziroma ni bila napor, kar je še pomembneje. Svetla notranjost je prijetno dišala po novem usnju. Kremasta barva kapučina da notranjosti vozila še večji pridih ekskluzivnosti in ga v primerjavi s črnimi oblogami vsaj optično podraži za najmanj milijon tolarjev. Isto velja tudi za lesen vložek na volanskem obroču, ki je povsem neuporaben, a je tako lično narejen, da bi si ga v svojem avtomobilu vsekakor želel imeti.

Ko smo že pri notranjosti, naj zapišem, da je Volvo postregel z multifunkcijskim volanom in odlično samodejno klimatsko napravo, ki se seveda uravnava za levo in za desno polovico kabine posebej. Zaradi kombinacije s kakovostnim radijskim sprejemnikom in CD-predvajalnikom dajeta komanda plošča klimatske naprave in tipkovnica vgrajene telefonije GSM z vsemi pripadajočimi tipkami, gumbi, zasloni in osvetlitvami občutek, kot bi sedel v kabini novega Airbusa. Ko pa s sredinskega naslonjala za roko iztaknete še ozko oblikovano telefonsko slušalko, lahko povprašate tudi komandni stolp, če so pogoji za vzlet dobri.

No, da se med »poletom« ne bi izgubili, skrbi, tudi za slovenske ceste žal še vedno neuporabna, navigacija. Njen zaslon se skriva v armaturni plošči vozila in se na pritisk gumba z zadnje strani volanskega obroča samodejno dvigne iz nje.

Priznam, tri dni vožnje z Volvom sem potreboval, da sem jo sploh odkril. Povsem naključno. Ko sem se igral z vsemi gumbi na volanskem obroču, se je v dolgočasju mestne gneče kar naenkrat nekaj pričelo prebujati iz sredine armaturne plošče. Oooooo …. madona, skoraj bi se podelal od strahu, ko sem ugledal, da se neznani stvor v stilu znanstveno fantastičnih filmov rojeva iz armaturne plošče testnega Volva. Na srečo sem ugotovil, da je »ono« le zaslon.

No, šalo na stran. Volvo je torej pravi avtomobil za vse, ki se radi peljete udobno, hitro in varno. Morda vas bo na trenutke malce zmotila le neprimerna oblika samih merilnikov, ki so sicer izredno pregledni, a s staro tipografijo (ki izvira še iz časov, ko je bil Volvo Renaultova last) povsem neprimerni za tako imeniten avtomobil. To pa je tudi edina zamera temu vozilu. In še njegova najboljša stran. Samodejni menjalnik! Od prestavne ročice do samega delovanja bi lahko bil Volvov menjalnik zgled vsem avtomobilskim proizvajalcem. Tako evropskim kakor tudi japonskim ali korejskim. Kako pravite, da so avtomatiko iznašli Američani? Njim pa še posebej …

Gaber Keržišnik

Foto: Uroš Potočnik